Vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v razvitih državah

Najnovejše UNICEF-ovo poročilo iz oktobra 2014 ugotavlja, da je v gospodarsko razvitih državah sveta od leta 2008 pod prag revščine zdrsnilo 2,6 milijona otrok. V razvitih državah v revščini živi že 76,5 milijona otrok.

UNICEF-ov raziskovalni center Innocenti je 28. 10. 2014 predstavil poročilo z naslovom Otroci recesije: Vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v razvitih državah, kamor je vključena tudi Slovenija. Poročilo rangira 41 držav OECD in EU glede na spremembe v revščini otrok, bodisi porast ali upad, od leta 2008 do vključno 2012. Obenem preučuje tudi spremembo deleža mladih, starih med 15 in 24 let, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali vključeni v poklicno usposabljanje (t.i. skupina NEET). Poročilo vključuje tudi podatke Gallupove svetovne ankete o posameznikovi oceni lastnega ekonomskega položaja od začetka krize in zadovoljstva z življenjem.

Revščina otrok
UNICEF-ovo poročilo preučuje vpliv varčevalnih ukrepov vlad v času gospodarske recesije na blaginjo otrok v razvitih državah. Mednarodna primerjava razkriva, da je blaginja, s tem pa tudi revščina otrok, predvsem odvisna in oblikovana z vladnimi ukrepi ter politikami. V času recesije so bile nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge.

V 23 od 41 držav se je revščina otrok od leta 2008 povečala. Na Irskem, Hrvaškem, Islandiji, v Latviji in Grčiji so se stopnje revščine povečale za več kot 50 odstotkov (10 do 20 odstotnih točk). Slovenija se je uvrstila na 26. mesto od 41 držav na lestvici sprememb v revščini otrok. V Sloveniji se je stopnja tveganja revščine otrok od 2008 do 2012 povečala za 15 odstotkov (1,8 odstotne točke), kar pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo dodatnih 7.000 otrok. To je primerljivo s 318 dodatnih razredov osnovnošolskih otrok. Revščina otrok se je v Sloveniji tudi poglobila.  Spodbuden podatek pa je, da se je v enakem obdobju revščina starejših znižala za 1,8 odstotne točke, kar kaže na učinkovito oblikovane ukrepe za to skupino. 

V 18 državah pa so vlade našle učinkovite načine, ki so ublažili najhujše posledice gospodarske krize, in uspele občutno zmanjšati revščino otrok. Čile, Avstralija, Finska, Norveška, Poljska in Slovaška so uspele revščino otrok zmanjšati za približno 30 odstotkov.

»UNICEF-ova raziskava ugotavlja, da je bila krepitev socialne zaščite odločilni dejavnik preprečevanja revščine. Vse države potrebujejo močne mreže socialne varnosti za zaščito otrok tako v finančno dobrih časih, še posebej pa tudi v slabih časih. Razvite države bi morale biti zgled glede prizadevanj za izkoreninjenje revščine otrok z izvajanjem politik blaženja gospodarske recesije in  postavitvijo blaginje otrok na vrh agende svojih prioritetnih nalog,« je dejal  Jeffrey O’Malley, UNICEF-ov vodja za globalno politiko in strategije. 

Vpliv na mlade
Recesija je izjemno močno prizadela mlade med 15. in 24. letom starosti, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in niso vključeni v poklicna usposabljanja (t.i. skupina NEET). V mnogih državah je njihov delež močno narasel. V letu 2013 je bilo v EU 7,5 milijonov mladih (primerljivo s številom prebivalcev Švice) predstavnikov skupine NEET.  
Slovenija se uvršča na 30. mesto od 41 držav na t.i. NEET lestvici. NEET populacija dosega že skoraj 10 odstotkov, kar predstavlja 41-odstotni porast od 2008. V Sloveniji se je od leta 2008 zelo povečala tudi brezposelnost mladih (15 do 24 let), in sicer na 21,6 % populacije (porast 11 odstotnih točk kaže na podvojitev), kar je izjemno zaskrbljujoče.

Izgubljena leta prihodkovnega napredka
Številne razvite države so v času recesije na področju prihodka gospodinjstva močno nazadovale, kar bo imelo dolgoročne negativne posledice za otroke in celotne skupnosti,« je dejal O’Malley. 

V Grčiji je mediana dohodka gospodinjstev pri družinah z otroki upadla na raven iz leta 1998 – družine z otroki so izgubile 14 let prihodkovnega napredka. Za primerjavo: Irska, Luksemburg in Španija so izgubile desetletje, Islandija 9 let, Italija, Madžarska in Portugalska pa 8 let prihodkovnega napredka. Za Slovenijo se ocenjuje, da smo za otroke izgubili 4 leta.

Kako se je po mnenju ljudi spremenilo njihovo življenje
Posamezniki so v okviru Gallupove ankete razkrili, kako se je v času recesije spremenilo njihovo življenje (ali ste bili v zadnjih 12 mesecih kdaj nezmožni kupiti hrano; ste občutili stres; zadovoljstvo z življenjem in možnosti za učenje in razvoj otrok). Slovenija se uvršča na 32. mesto od 41 držav. Od štirih kazalnikov se Slovenija najbolje uvršča na kazalniku – zadovoljstvo z življenjem, in sicer na 12. mesto. Najslabše pa se uvrščamo na kazalniku možnosti za učenje in razvoj otrok, in sicer na 39. mesto. Vsi kazalniki, razen zadovoljstva z življenjem, so se poslabšali med leti 2007 in 2013.

Primeri dobrih praks
Avstralija je s hitrimi in obsežnimi ukrepi omejila potencialne negativne ekonomske in socialne učinke krize. Denarna pomoč usmerjena v družine z otroki in z nizkimi prihodki se je izkazala za zmagovit ukrep – z zaščito najrevnejših in dvigovanjem potrošnje je spodbudila okrevanje gospodarstva.

Islandija je bila ena od držav, ki se je je kriza najbolj dotaknila, posledično pa je revščina otrok med 2008 in 2012 narasla bolj kot v ostalih državah. Kljub temu je vlada vpeljala pomembne ukrepe za krepitev finančnega položaja najbolj ranljivih skupin, tudi otrok. Zmanjšala je stroške države, vendar ohranila socialne izdatke. Strošek krize je ublažila z vpeljavo progresivne davčne reforme. Dodatni prihodki so bili uporabljeni za dvigovanje plač javnih uslužbencev, izboljšanje blaginje in otroških dodatkov. Posledično je revščina otrok močno upadla med letoma 2012 in 2013.

ZDA so s sprejetjem t.i. paketa ukrepov za spodbujanje (Stimulus package) v letu 2008 pomembno zadušile negativne posledice recesije, še posebej za družine z otroki. V nasprotju z evro območjem se je ameriška ekonomska rast že vrnila na raven pred krizo.

Ugotovitve in priporočila
Revščina je začarani krog. Otroci nezaposlenih staršev imajo pogosto slabši učni uspeh in kasneje v življenju težje najdejo zaposlitev. Dlje kot bodo otroci ujeti v začaranem krogu revščine, težje bodo iz njega izstopili.

Pomembno je, da se položaj otrok v razvitem svetu podrobno spremlja. S tem lahko preprečimo, da bi največje breme gospodarske recesije padlo na najranljivejše, ki so ga najmanj zmožni nositi, ter da bi izničilo dosežke preteklega desetletja.  Še posebej v času gospodarske krize je pomembno, da vlade pred uvedbo novih ukrepov temeljito raziščejo učinke na otroke in mlade. Vlada mora uvesti tudi merljive cilje o zmanjšanju revščine posebej za otroke, saj revščina večinoma bolj ogroža otroke kot odrasle. Zato UNICEF poziva vlado in socialne partnerje, da postavijo otroke in mladino v središče njihovega procesa odločanja. To morajo storiti tako v času gospodarske krize kot tudi v boljših finančnih obdobjih.

Poročilo spodbuja vlade tudi, da se zavzamejo za reševanje in preprečevanje revščine ter spodbujanje dobrih priložnosti za izhod iz cikla revščine.
---

O poročilu
Otroci recesije: Vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v razvitih državah je že dvanajsto zaporedno poročilo, ki ga vsako leto izda UNICEF-ov raziskovalni center Innocenti iz Firenc. Poročilo uporablja fiksno referenčno točko, sidrano na prag relativne revščine v 2008 in prilagojeno inflaciji, kot merilo za ocenjevanje absolutne spremembe v revščini otrok v izbranem časovnem obdobju.  Prag revščine, ki ga uporablja EUROSTAT, je določen na 60 odstotkov mediane letnega prihodka. To merilo je še posebej uporabno pri preučevanju vplivov recesije, ko se prihodki prebivalstva spreminjajo, in jih posamezniki pogosto primerjajo med seboj ali z obdobjem pred gospodarsko krizo. 

Viri podatkov: EUROSTAT, Gallupova svetovna anketa, Education at a Glance, CASEN, EU Labour Force Survey, razsikave javnega mnenja v posameznih državah.

---
Arhiv poročil Report Card:
- Blaginja otrok, Report card 11 (pdf, 3,5 MB, v angleščini)
- Merjenje revščine otrok, Report card 10 (pdf, 1,7 MB, v angleščini)
- Neenakosti v blaginji otrok, Report card 9 (pdf, 1,5 MB, v angleščini)

---
Kaj lahko države naredijo za zagotavljanje največjih koristi otrok brez spremstva in ločenih otrok v Evropi?
Živi & zdravi (2,38 MB)