V Sloveniji v letu 2014 že 56.000 otrok pod pragom revščine

Revščina otrok v Sloveniji še vedno narašča in je v letu 2014 dosegla že 14,8 %. Z ustreznimi ukrepi je mogoče zajeziti negativne posledice revščine na življenja otrok.

UNICEF-ove mednarodne primerjave (Report Card 10, Report Card 12) so pokazale, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah, pri čemer so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. V Sloveniji se v zadnjih letih revščina poglablja in prizadeti so tudi otroci.

V Sloveniji se revščina povečuje
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je pod pragom revščine v letu 2014 živelo 56.000 otrok. Že podatek 55.000 revnih otrok v letu 2013 je bil nadvse zaskrbljujoč in namesto zmanjšanja števila prikrajšanih otrok se je revščina v 2014 povečala za 1.000 otrok, kar je primerljivo z 41 osnovnošolskimi razredi.

V najslabšem položaju gospodinjstva brez zaposlenih članov in z vzdrževanimi otroki
Po podatkih SURS-a o stopnjah tveganja revščine iz leta 2014 je 76,5 odstotkov gospodinjstev brez delovno aktivnih članov ter z dvema otrokoma živelo pod pragom revščine. Položaj enostarševskih gospodinjstev v letu 2014 se je v primerjavi z letom prej nekoliko izboljšal, saj je 27,4 odstotka tovrstnih družin živelo pod pragom revščine (v 2013 30,1 odstotka). To priča o učinkovitosti socialnih transferjev, ki so bili namenjeni tej ranljivi skupini.

Priporočila UNICEF-a Slovenija in Zveze prijateljev mladine Slovenije za izboljšanje položaja otrok:

Spremljanje položaja otrok na nacionalni ravni je ključno za takojšnje opozarjanje na vrzeli in padanje otrok v revščino, zato je treba stremeti h kakovostnim raziskavam in k boljšim podatkom o blaginji otrok, ki bodo ažurni in relevantni.
Vlada mora sprejeti konkretno zavezo za preprečevanje revščine otrok in uvesti merljive cilje, specifične za zmanjšanje revščine otrok, saj so otroci z revščino bolj ogroženi in prizadeti kot ostale ranljive skupine, prav tako posledice odraščanja v revščini čutijo najdlje. Dlje kot bodo otroci ujeti v začaranem krogu revščine, težje bodo iz njega izstopili.
Prenos priporočil EU Vlaganje v otroke v slovenske ključne dokumente in spremljanje uresničevanja teh priporočil.
Vzpostavitev medresorske skupine za boj proti revščini, z vključenostjo nevladnih organizacij, ki bi stremela k pripravi rešitev, bolj pisanih na kožo ljudem. Za odpravo in preprečevanje revščine otrok je treba narediti odločen korak proti celovitemu reševanju problematike, ki terja redno medresorsko sodelovanje. Ukrepi za reševanje tega področja namreč niso vezani zgolj na socialno področje.
Ureditev odloga izvršbe za javne storitve (stroški vrtca, šole …) pri družinah, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Izvršbe pri družinah brez premoženja so samo strošek za javno blagajno.
Reorganizacija CSD-jev, ki morajo prevzeti svojo osnovno funkcijo; to zdaj pogosto opravljajo humanitarne organizacije. Njihovo hitrejše odločanje o pravicah na podlagi aktualnih podatkov.
• Pravočasno in sprotno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev na centrih za socialno delo in hitro odločanje o pritožbah zoper odločitve na MDDSZEM.
Ureditev sistema otroških dodatkov, po katerem bo otroški dodatek popolnoma izvzet iz socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost, ampak boljše možnosti za zdrav razvoj in enake možnosti otroka. V otroški dodatek se ne sme posegati za poplačilo kakršnih koli drugih terjatev do staršev. Pri ugotavljanju izpolnjevanja cenzusa za denarno socialno pomoč upoštevanje humanitarnih pomoči v prihodke ni dopustno.
• Ureditev zakonskega okvira, ki bo omogočil, da denarna socialna pomoč v celoti pripada upravičencu in prepovedal bankam, da vanjo posegajo za poplačilo bančnih stroškov.
Zagotovitev samostojnega polnega zdravstvenega zavarovanja otrok, ne glede na status staršev.
• Kot ključni element otrokove socialne varnosti vse raziskave navajajo varnost bivališča. Izguba bivališča najbolj vpliva na socialno izključenost in izgubo številnih možnosti otrok. Prav zato opozarjamo, da mora država ukrepati predvsem s predlogom spremembe stanovanjskega zakona. To bi onemogočilo deložacije družin z otroki iz neprofitnih stanovanj, ko družina postane socialno ogrožena in ne zmore več plačati najemnine in stroškov bivanja.
Vzpostavitev poroštvenega sklada države za ureditev moratorijev na plačila neprofitne najemnine, najemnine, stroškov kredita za reševanje osnovnega stanovanjskega problema, stroškov vode, elektrike, kurjave, za prehodno obdobje socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini. Družinam se omogoči obdobje, v katerem lahko brez strahu pred izgubo bivališča poskusijo rešiti nastali položaj. Porok za obveznosti, ki v tem času nastanejo in ki jih ob neuspeli rešitvi situacije družina ne more povrniti, je država prek poroštvenega sklada. Trajanje moratorija se omeji na največ 3 leta in je povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve.
Dvig cenzusa za upravičenost do brezplačnega šolskega kosila in drugačno financiranje plačljivih šolskih vsebin za socialno ogrožene.
Subvencioniranje vsaj enega toplega obroka hrane vsem otrokom, ki živijo pod pragom revščine.
Brezplačno in vsem dostopno javno in kakovostno izobraževanje in ukinitev vseh »prikritih« stroškov izobraževanja (strokovne ekskurzije, dodatno učno gradivo, plačevanje fotokopiranja itd.).
Izobraževanje učiteljev in vseh, ki delajo z otroki, za prepoznavanje socialne diferenciacije, stisk in njihovo reševanje ter preprečevanje izključevanja in trpinčenja otrok.
Povečevati je treba vključenost otrok v predšolsko vzgojo. Tega ne izpostavljamo zaradi varstva otrok, temveč zaradi izjemno pomembne vloge, ki jo ima predšolska vzgoja na razvoj in socializacijo otrok.
Recesija je močno prizadela mlade med 15. in 24. letom starosti, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in niso vključeni v poklicna usposabljanja (t.i. skupina NEET). Razmisliti bi bilo treba o uvajanju različnih oblik vajeništva, ne kot klasičen dualen sistem, temveč kot plačano delo, ki omogoča pridobitev stopnje poklicne izobrazbe.

Gospodarska in finančna kriza sta v preteklih letih narekovali sprejem začasnih varčevalnih ukrepov, ki so imeli izjemno negativen vpliv na socialni položaj številnih. Napovedana gospodarsko okrevanje in rast bi morala zaustaviti izvajanje varčevalnih ukrepov in omogočiti nove ukrepe za izboljšanje položaja otrok.