Slovenija na 10. mestu glede zagotavljanja enakosti v izobraževanju otrok med najrazvitejšimi državami

Slovenija na 10. mestu glede zagotavljanja enakosti v izobraževanju otrok med najrazvitejšimi državami

Bogastvo države ne garantira enakosti v izobraževanju otrok

Najnovejše UNICEF-ovo poročilo preučuje (ne)enakosti v izobraževanju otrok v 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, med katerimi je tudi Slovenija. Na vrhu lestvice zagotavljanja enakosti v izobraževanju otrok se je znašla Latvija skupaj z Irsko, Španijo in Dansko. Slovenija na visokem 10. mestu. Poročilo ugotavlja, da zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok ni direktno povezano z bogastvom države, temveč v veliki meri odvisno od izobraževalnih politik v posameznih državah. 

UNICEF-ov raziskovalni center Innocenti je danes v Firencah predstavil poročilo z naslovom Nepravičen začetek: Neenakosti v izobraževanju otrok v gospodarsko najrazvitejših državah. V raziskavo je zajetih 41 najrazvitejših držav Evropske unije in OECD, razvrščene pa so glede na zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok v treh obdobjih: v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem obdobju. Poročilo preučuje (ne)enakost v predšolskem obdobju z odstotkom otrok (starih med 4 in 5 let), vključenih v predšolsko vzgojo, v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju pa kot kazalnik (ne)enakosti uporablja vrzel med učenci, ki dosegajo najboljše in tistimi, ki dosegajo najslabše rezultate pri ocenjevanju bralnih zmožnosti (t.i. gap in reading proficiency). 

Raziskava preučuje tudi vpliv otrokovega spola, poklica staršev, značilnosti šol in migracijskega statusa družin kot tistih dejavnikov, ki pomembno določajo priložnosti in izide otrok na področju izobraževanja otrok.  


Mednarodna primerjava razkriva:

Države imajo lahko različne stopnje neenakosti v različnih obdobjih izobraževanja otrok. Slovenija(94%) in Irska (91%) imata v predšolskem obdobju relativno nizko stopnjo vključenosti otrok v predšolsko vzgojo glede na ostale države, vključene v raziskavo, in s tem visoko neenakost, zaradi česar sta uvrščeni v spodnjo tretjino držav, v obdobju srednješolskega izobraževanja pa Slovenija in Irska izkazujeta visoko stopnjo enakosti v izobraževanju otrok, zaradi česar sta uvrščeni v zgornjo tretjino držav. Nizozemska je v osnovnošolskem obdobju na vrhu lestvice enakosti, v srednješolskem obdobju pa zaseda le še 26. mesto, kar kaže na visoko stopnjo neenakosti v izobraževanju oziroma velike vrzeli v bralnih zmožnostih učencev. 


Zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok ni direktno povezano z bogastvom države, temveč v veliki meri odvisno od izobraževalnih politik v posameznih državah. Nekatere države so pri zagotavljanju enakih možnosti v izobraževanju otrok veliko uspešnejše kot druge. Tako je Latvija z visoko vključenostjo otrok v predšolsko vzgojo in majhnimi vrzelmi v bralnih zmožnostih učencev v osnovni in srednji šoli v samem vrhu lestvice, torej nad bogatejšimi državami kot so Kanada, ZDA, Danska in Norveška, Slovenija pa na skupni lestvici enakosti uvrščena nad Švico, Švedsko in Združenimi državami Amerike.


Zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok ne pomeni odrekanja visokim standardom.

Države, ki si prizadevajo za visoke standarde v izobraževanju lahko obenem zagotavljajo tudi enake možnosti pri izobraževanju otrok. Države z višjim povprečnim uspehom otrok imajo tudi manjše vrzeli v bralnih zmožnostih otrok, kar dokazuje primer Latvije. Podpora učencem s slabšim učnim uspehom ne pomeni nazadovanja najboljših učencev. 


Ključne ugotovitve

Predšolsko obdobje: V vseh 41 gospodarsko najrazvitejših državah je v predšolsko vzgojo vključenih vsaj 90 odstotkov otrok. Slovenija se z 94 odstotki otrok, starih med 4 in 5 let in vključenih v predšolsko vzgojo, uvršča na 28. mesto oziroma v spodnjo tretjino držav. V kar 13 od 41 državah je namreč v predšolsko vzgojo vključenih nad 99 odstotkov otrok.

UNICEF Slovenija ob tem pozdravlja, da je Vlada RS v Resolucijo o družinski politiki 2018-2028, vključila cilj - dvig stopnje vključenosti otrok starih od 4 do 6 let v program predšolske vzgoje in varstva na 95%, vendar poudarja, da je potrebno stremeti k zagotavljanju vključenosti vseh otrok v predšolsko vzgojo. Tega ne izpostavljamo zaradi varstva otrok, temveč zaradi izjemno pomembne vloge, ki jo ima predšolska vzgoja na razvoj in socializacijo otrok, saj je zgodnje učenje odločilno v prvih letih življenja, ko sta rast in razvoj možganov najhitrejša. Poleg tega pa ima predšolska vzgoja izjemno pomembno vlogo z vidika zmanjševanja revščine in socialne izključenosti. Vlado tudi pozivamo, da dvig vključenosti zagotovi z brezplačno predšolsko vzgojo za vse otroke, kar bi pomembno pripomoglo k zmanjševanju razlik med otroki iz različnih okolij, prav tako pa omogoči dostop do predšolske vzgoje tudi otrokom, prosilcem za mednarodno zaščito. Poziv za brezplačno predšolsko vzgojo naslavljamo še posebej zaradi argumenta, da vključenost otrok v predšolsko vzgojo deluje tudi kot pomemben blažilec stopnje tveganja revščine in razlik med otroki iz različnih okolij.

Osnovnošolsko obdobje: V osnovno šolo otroci vstopajo z različnimi predznanji. Ena pomembnejših nalog izobraževanja je zmanjšanje omenjenih razlik z zagotavljanjem, da vsi otroci pridobijo ustrezno raven znanja pri ključnih predmetih. Bralna zmožnost je ob zaključku osnovne šole še posebej pomembna, saj je osnova za uspešno učenje in udejstvovanje otrok pri ostalih predmetih.

Med otroki, starimi 10 let, se pojavljajo velike razlike v bralnih zmožnostih. V večini preučevanih držav več kot 10 odstotkov otrok ne doseže ustrezne (srednje) bralne zmožnosti za to starost. Na vrh lestvice držav z najmanjšo vrzeljo v bralnih zmožnostih med otroki (visoka enakost)se je uvrstila Nizozemska, Slovenija pa na 17. mesto, torej v srednjo tretjino držav. 

Srednješolsko obdobje: Tudi v srednji šoli se med učenci, starimi 15 let, v večini držav pojavljajo velike razlike v bralnih zmožnostih. Latvija, Irska in Španija so z najmanjšimi vrzelmi v bralnih zmožnostih srednješolcev na vrhu lestvice enakosti, Slovenija se je uvrstila na 10. mesto (85 odstotkov učencev, starih 15 let, v Sloveniji izkazuje osnovno bralno zmožnost, ki jim omogoča učinkovito in produktivno sodelovanje v življenju – definicija OECD). 

Ob tem je potrebno opozoriti na to, da je Slovenija edina od držav, ki sodelujejo v raziskavi PISA, kjer se je zvišal tako delež tistih učenk in učencev, ki dosegajo najvišje rezultate kot tistih, ki dosegajo najnižje rezultate. Pod temeljno ravnjo bralne pismenosti je tako še vedno 15 % slovenskih otrok, vključenih v raziskavo. 

Vpliv socialno-demografskih dejavnikov na izobraževanje otrok v razvitih državah

Spol: Deklice dosegajo boljše rezultate v bralni zmožnosti kot dečki, vrzel pa se z odraščanjem le še povečuje. Poročilo ugotavlja tudi, da je verjetnost nadaljevanja izobraževanja po zaključku srednje šole večja pri deklicah kot pri dečkih. 

Poklic staršev: Neenakosti v napredku, ki ga otroci dosegajo v času izobraževanja, so v veliki meri povezane z družinskim ozadjem. Te so prisotne že ob vključitvi otrok v predšolsko vzgojo, pomemben vpliv pa ohranjajo tudi v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Tudi v Sloveniji otroci, stari 15 let, katerih starši opravljajo visoko kvalificirane poklice dosegajo boljši rezultat v bralni zmožnosti kot otroci staršev, ki opravljajo nižje kvalificirane poklice. Enako velja tudi za verjetnost nadaljevanja izobraževanja po zaključku srednje šole, ki je večja pri otrocih, katerih starši opravljajo visoko kvalificirane poklice. 

Migracijski status oziroma migracijsko ozadje otroka: Na uspeh otrok v veliki meri vpliva njihov migracijski status. Selitev v novo državo otroku prinaša vrsto izzivov, ki posredno ali neposredno vplivajo na izobraževalne dosežke. V večini držav zajetih v raziskavo, vključno s Slovenijo, dosegajo otroci, ki sodijo v prvo generacijo migrantov slabše rezultate v bralnih zmožnosti v primerjavi z otroki, ki nimajo migrantskega ozadja. Razlike pri t.i. drugi generaciji migrantskih otrok so sicer manjše, a kljub tem ostajajo. Slovenija se poleg Avstrije, Belgije, Danske, Nemčije, Švedske in Švice uvršča med države, kjer je vrzel v bralnih zmožnostih največja. 

Značilnosti šol: V številnih državah obstajajo velike vrzeli med bralnimi zmožnostmi učencev, ki prihajajo z različnih šol. Razlike je mogoče pojasniti s stopnjo urbaniziranosti okolja, stopnjo tveganja revščine v regiji, kjer se nahaja šola pa tudi tem, ali gre za zasebno ali javno šolo. Vendar rezultati raziskave pokažejo, da je veliko bolj odločujoči dejavnik bralnih zmožnosti otroka, poklic staršev. Velja namreč, da se otroci s podobnim socialnim in ekonomskim ozadjem vpisujejo v določene šole, kar nakazuje na pojav socialno-ekonomske segregacije. Povedano drugače: otroci  staršev, ki opravljajo družbeno manj cenjen poklic, se bodo bolj verjetno vpisali v ene, otroci staršev, katerih zaposlitev ima visok družbeni ugled pa na druge šole.  Za Slovenijo velja, da je razlike med šolami v največji meri mogoče pojasniti ravno s poklicem staršem in manj z drugimi dejavniki. 

Priporočila

Poročilo ugotavlja, da države lahko dosežejo visoke standarde izobraževanja in hkrati zagotavljajo enake možnosti izobraževanja vsem otrokom. Za uresničitev tega ne obstaja enotna politika, ki bi bila učinkovita v vseh državah, saj so izobraževalni sistemi v posameznih državah vezani na nacionalni kontekst. Kljub temu UNICEF priporoča nekaj splošnih ukrepov za zmanjševanje neenakosti v izobraževanju otrok: 

Zagotavljanje dostopa do kakovostnega izobraževanja v zgodnjem otroštvu (predšolske vzgoje) za vse otroke;

Zagotavljanje, da vsi otroci osvojijo ustrezno raven temeljnih znanj in veščin, ki jim omogočajo aktivno sodelovanje v družbi;

Odprava razlik, povezanih s spolom, v izobraževanju s spodbujanjem enakopravnega sodelovanja deklic in dečkov pri vseh predmetih, ženskih kot tudi moških učiteljev v izobraževanju ter premagovanja stereotipov;

Zmanjšati vpliv socialno-ekonomskih neenakosti s kombinacijo pozitivnih ukrepov družinskih politik ter uvajanjem kakovostnih in dostopnih javnih storitev.

Pridobivanje boljših, mednarodno primerljivih podatkov kot tudi spremljanje istih otrok skozi daljše časovno obdobje. 

Osredotočiti se je potrebno na zagotavljanje enakosti, ne le na povprečja;