Otroci begunci in migranti na grških otokih v nemogočih razmerah

Otroci begunci in migranti na grških otokih v nemogočih razmerah

Število otrok beguncev in migrantov, ki so na grške otoke prispeli letos je za 32 % večje kot v enakem obdobju lani.

Število otrok beguncev in migrantov, ki so na grške otoke prispeli med januarjem in avgustom letos je za 32 % večje kot v enakem obdobju lani. Več kot 7.000 otrok – v povprečju več kot 850 na mesec – ima za seboj nevarno pot prek morja, številni med njimi pa končajo v prenatrpanih objektih, ki niso varni.

Na podlagi podatkov iz prejšnjih let se bo v prihodnjih mesecih število beguncev in migrantov, ki v Grčijo prispejo prek morja, še povečalo.

»Ker se število otrok beguncev in migrantov, ki prihajajo na grške otoke, povečuje, razmere v centrih, kjer so ti otroci nastanjeni, postajajo težavnejše in nevarnejše«, je povedal Lucio Melandri, koordinator UNICEF-a za reševanje beguncev in migrantov v Grčiji. »Vse begunce in migrante, ki živijo v sprejemnih in identifikacijskih centrih, še posebej otroke, je potrebno nemudoma preseliti na celino, da bi lahko zagotovili ustrezno nastanitev, zaščito, zdravstveno varstvo in druge osnovne storitve.«

Približno 80 odstotkov od 20.500 beguncev in migrantov (med njimi je več kot 5.000 otrok), ki so trenutno nastanjeni na grških otokih, živi v nehigienskih razmerah v prenapolnjenih sprejemnih in identifikacijskih centrih. V skladu z grško zakonodajo naj bi begunci in migranti v teh centrih preživeli največ 25 dni, da opravijo sprejemni postopek. Kljub velikim naporom preobremenjenega osebja in lokalnih oblasti je obravnava vseh ranljivih otrok in njihovih družin v predpisanem času nemogoča. Nekateri otroci tako že več kot leto dni živijo v prenapolnjenih in slabo opremljenih centrih.

Center Moria na otoku Lezbos premore kapacitete za 3.100 ljudi, a jih trenutno gosti kar 9.000, med njimi tudi več kot 1.700 otrok. Center v Vahtiju na Samosu je bil zgrajen za 650 ljudi, trenutno v njem biva 4.000 beguncev in migrantov, med njimi tudi 680 otrok. Na omenjena otoka pa vsak dan prispe dodatno število otrok in družin.

Otroci se v centrih vsak dan srečujejo s tveganji za zdravje in zaščito, vključno s hudimi psihološkimi stiskami. Nasilje, zlorabe v družini, protesti in nemiri so njihov vsakdan. Dostop do osnovnih sanitarij in higiene je močno omejen; v nekaterih primerih eno samo stranišče uporablja 70 oseb, kar posledično vodi do izlitij odplak in širjenje neprijetnega vonja po centrih.

»Večina otrok in mladih, s katerimi sem se srečal, je domove zapustila zaradi vojne in konfliktov. Zdaj živijo v obupnih razmerah, brez upanja na boljšo prihodnost. Mnogi so v hudi čustveni stiski,« je dejal Melandri, ki je prejšnji teden obiskal centra na Lezbosu in Samosu. »Grške oblasti in lokalne skupnosti so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi pomagali otrokom beguncem in migrantom - vendar ne zmorejo več dohajati števila in potreb ljudi na begu.«

Poleg takojšnje selitve beguncev in migrantov z otokov na grško celino so nujno potrebne večje zaveze o nastanitvah s strani drugih držav članic EU, ki morajo dati prednost otrokom in pospešiti postopke združevanja družin.

UNICEF od sredine leta 2016 podpira otroke begunce in migrante ter njihove družine v Grčiji. Pomoč vključuje zagotavljanje dostopa do ključnih storitev zaščite, vključno s psihosocialno podporo, dostopom do zdravstvenega varstva in izobraževanjem, za več kot 60.000 otrok beguncev in migrantov. UNICEF bo med drugim v sodelovanju z grškim ministrstvom za zdravje zagotovil 85.000 cepiv za zaščito otrok beguncev in migrantov pred boleznimi.


UNICEF si prizadeva za nadaljnjo krepitev partnerstva z oblastmi v Grčiji za boljšo zaščito otrok v tej državi.