3 od 5 novorojenčkov niso dojeni v prvi uri po rojstvu

3 od 5 novorojenčkov niso dojeni v prvi uri po rojstvu

Po ocenah kar 78 milijonov novorojenčkov (ali 3 od 5) ni dojenih v prvi uri po rojstvu, kar prestavlja tveganje za bolezni ali celo smrt. Hkrati odlašanje z dojenjem pomeni manjše možnosti za vzpostavitev dojenja v prihodnosti, v najnovejšem poročilu Ujemi trenutek (Capture the Moment) ugotavljata UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija.

Poročilo ugotavlja, da imajo novorojenčki, ki z dojenjem pričnejo že v prvi uri življenja, boljše možnosti za preživetje. Že nekajurno odlašanje z dojenjem lahko na novorojenčku pusti posledice, ki lahko ogrozijo njegovo zdravje in preživetje. Fizični stik dojenčkove kože s kožo matere, skupaj s sesanjem na dojki, spodbujata nastajanje materinega mleka, vključno s kolostrumom – tako imenovanim otrokovim "prvim cepivom", ki je zelo bogato s hranili in protitelesi.

»Ko gre za dojenje, je čas ključnega pomena. V mnogih državah lahko pomeni celo razliko med življenjem in smrtjo,« je povedala Henrietta H. Fore, UNICEF-ova izvršna direktorica. »Kljub temu vsako leto milijoni novorojenčkov zamujajo prednosti zgodnjega dojenja. Razloge za to lahko spremenimo. Vse prepogosto matere preprosto ne prejmejo dovolj podpore za dojenje v tistih ključnih minutah po porodu; včasih niti od medicinskega osebja v zdravstveni ustanovi.«

V prvi uri po rojstvu so najpogosteje dojeni otroci v vzhodni in južni Afriki (65 %), najmanj običajno pa je to za otroke v vzhodni Aziji in Pacifiku (32 %), pravi poročilo. Skoraj 9 od 10 otrok, ki so rojeni v Burundiju ter na Šrilanki in Vanuatuju, je dojenih že v prvi uri po rojstvu. Po drugi strani pa sta v Azerbajdžanu, Čadu in Črni gori v prvi uri po rojstvu dojena le 2 od 10 otrok.

»Dojenje daje otroku najboljši možni začetek v življenju,« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »Nujno je potrebno povečati podporo materam – s strani družinskih članov, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in vlad.«

Poročilo Ujemi trenutek, ki temelji na podatkih iz 76 držav, ugotavlja, da so številni novorojenčki prikrajšani za prednosti, ki jih prinaša zgodnje dojenje. Pogosti vzroki za odlašanje z dojenjem so naslednji:

  • Hranjenje novorojenčkov s hrano ali pijačo, vključno z nadomestki materinega mleka. Hranjenje na način, da ne pride do zaužitja kolostruma ali hranjenje z medom, sladkano vodo in nadomestki materinega mleka odložijo novorojenčkov prvi stik z materjo, ki je ključnega pomena. Poročilo med drugim poziva vlade, donatorje in druge odločevalce, naj sprejmejo močne pravne ukrepe za omejitev trženja nadomestkov materinega mleka.
  • Večje število porodov s carskim rezom. V Egiptu se je med letoma 2005 in 2014 več kot podvojilo število porodov s carskim rezom (iz 20 % na 52 %). V istem obdobju se je stopnja zgodnjega dojenja zmanjšala iz 40 % na 27 %. Študija v 51 državah ugotavlja, da so pri novorojenčkih, ki se rodijo s pomočjo carskega reza, bistveno nižje stopnje zgodnega dojenja. V Egiptu je bilo v prvi uri po rojstvu dojenih le 19 % novorojenčkov, ki so se rodili s carskim rezom, v primerjavi z 39 % novorojenčkov, ki so bili rojeni po naravni poti.
  • Vrzeli v kakovosti oskrbe mater in novorojenčkov. Poročilo ugotavlja, da prisotnost zdravstvenega osebja ne vpliva nujno na vzpostavitev zgodnjega dojenja. Med letoma 2005 in 2017 se je v 58 državah število porodov v zdravstvenih centrih povečalo za 18 odstotnih točk, medtem ko se je stopnja zgodnjega dojenja povečala za 6 odstotnih točk. V mnogih primerih so novorojenčki že takoj po rojstvu ločeni od matere, nasveti in usmeritve za matere s strani zdravstvenih delavcev pa so omejeni.

Pretekle študije, navedene v poročilu, kažejo, da obstaja pri novorojenčkih, ki z dojenjem pričnejo po 2 do 23 urah po rojstvu, 33 % večje tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki z dojenjem pričnejo že v 1. uri po rojstvu. Med novorojenčki, ki z dojenjem pričnejo šele en dan ali več po rojstvu, je tveganje za smrt več kot dvakrat večje.