Napredek za otroke v obdobju Ciljev trajnostnega razvoja

Napredek za otroke v obdobju Ciljev trajnostnega razvoja

Več kot pol milijarde otrok živi v državah, ki nimajo podatkov za spremljanje napredka pri doseganju Ciljev trajnostnega razvoja.

Zgodnja ocena napredka pri uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja razkriva zaskrbljujoče pomanjkanje podatkov v 64 državah kot tudi nezadosten napredek v 37 državah, kjer so podatki na voljo. 

UNICEF je danes predstavil poročilo Napredek za otroke v obdobju Ciljev trajnostnega razvoja . Gre za prvo tematsko poročilo, ki ocenjuje napredek pri uresničevanju omenjenih globalnih ciljev, povezanih z otroki in mladimi. Poročilo opozarja, da 520 milijonov otrok živi v državah, kjer nimajo (nobenih) podatkov o več kot dveh tretjinah kazalnikov, povezanih z otroki, ali pa nimajo zadostnih podatkov za oceno napredka. Zaradi pomanjkanja podatkov milijoni otrok ostajajo »nevidni«, s tem pa spregledani pri ključnih izzivih, kot so zmanjšanje revščine, izboljšanje izobraževanja in zdravstvene oskrbe. To še posebej velja za najbolj ranljive skupine otrok, kot so otroci, ki prihajajo iz revnejših gospodinjstev, živijo na oddaljenih območjih, otroci s posebnimi potrebami, otroci manjšin in otroci migranti.

V državah, kjer so ustrezni podatki na voljo, pa je izziv povezan z doseganjem Ciljev trajnostnega razvoja pogosto preobsežen in hkrati zastrašujoč. Poročilo namreč opozarja, da 650 milijonov otrok živi v državah, kjer vsaj dve tretjini ciljev ne bosta doseženi, če ne bodo pospešili in okrepili doseganja napredka. Pravzaprav bi v teh državah do leta 2030 še več otrok lahko živelo slabše kot zdaj. Države najbolj zaostajajo pri uresničevanju ciljev povezanih z zaščito otrok pred nasiljem, manj pri zagotavljanju čistega in varnega okolja za otroke.  Pri uresničevanju ciljev med regijami najbolj zaostaja Podsaharska Afrika. 

»Več kot polovica otrok na svetu živi v državah, kjer ni mogoče spremljati napredka, povezanega s cilji trajnostnega razvoja, ali pa v državah, kjer so cilji vse bolj nedosegljivi,« je dejal Laurence Chandy, UNICEF-ov direktor za področje podatkov, raziskav in politik. »Svet mora obnoviti zavezo za uresničevanje omenjenih globalnih ciljev, začeti pa mora pri merjenju ciljev in pridobivanju podatkov«. 

Poročilo spremlja napredek na petih področjih povezanih z otrokovimi pravicami: zdravje, šolanje, zaščita pred nasiljem in izkoriščanjem, varno okolje in enake možnosti za razvoj. Obenem razkriva, v kolikšni meri svet zaostaja za uresničevanjem ciljev, kar opredeljuje s številom prikrajšanih.

Projekcije kažejo, da bo glede na trenutni trend razvoja in (ne)doseganja globalnih ciljev od danes do leta 2030: 

dodatnih 10 milijonov otrok umrlo pred dopolnjenim petim letom zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili; 

31 milijonov otrok bo zaradi pomanjkanja ustrezne hrane zaostalo v razvoju; 

22 milijonov otrok ne bo deležnih predšolske vzgoje;

150 milijonov deklic bo prisiljenih v otroške poroke pred dopolnjenim 18. letom;

670 milijonov ljudi, med njimi na milijone otrok, še vedno ne bo imelo dostopa do čiste pitne vode. 

»Pred dvema letoma so svetovni voditelji soglasno sprejeli ambiciozno agendo, usmerjeno v zagotavljanje najboljših priložnosti za življenje vsakemu otroku, ki naj bi temeljila na napredni analizi podatkov«, je dejal Chandy. »Danes predstavljeno poročilo o doseganju napredka pri uresničevanju globalnih ciljev razkriva zastrašujoče pomanjkanje podatkov. Večina držav nima niti podatkov, da bi lahko ocenila, ali morda zaostaja pri uresničevanju posameznih ciljev. Otroci po vsem svetu računajo na nas, mi pa jih zaradi pomanjkanja podatkov ne moremo niti prešteti.«

Poročilo poziva k obnovitvi naporov za pridobivanje ustreznih podatkov o otrocih, pri čemer je potrebno upoštevati, da oblikovanje nacionalnih podatkovnih baz, usposabljanje strokovnjakov za obdelavo podatkov in napredne analize podatkov potrebujejo svoj čas in finančna vlaganja. Pri tem bo(do) potrebno(a): 


Sistemsko vključiti pridobivanje in analizo podatkov v storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialne storitve in mejni nadzor;

Sistematična in usklajena prizadevanja, ki bodo zagotovila, da bodo imele vse države vsaj minimalen obseg podatkov o otrocih, ne glede na finančne in kadrovske vire v državi;

Vzpostavitev poenotenih norm glede podatkov o otrocih, vključno s pristopi za merjenje tveganj, s katerimi se soočajo otroci, identifikacijo pogrešanih skupin otrok in izmenjavo podatkov, ki omogočajo bolj učinkovito prepoznavanje ranljivih otrok, hkrati pa ščitijo zasebnost otrok.

Vsaka vlada je na koncu sama odgovorna za pridobivanje in analizo podatkov, na osnovi katerih bo mogoče spremljati doseganje ciljev, mednarodna skupnost pa je dolžna sodelovati z njimi, da bi zagotovila izpolnitev Ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni.

Opomba: 

V okviru devetih Ciljev trajnostnega razvoja, povezanih z otroki, je bila pri 39 od 44 kazalnikov (indikatorjev) ocenjena razpoložljivost podatkov in stopnja doseganja napredka. V povprečju za 75 do 80 odstotkov kazalnikov države nimajo ustreznih podatkov ali pa na teh kazalnikih napredek ni bil dosežen. 

Podatki za Slovenijo so na voljo tukaj.