Slovenija med petimi najboljšimi državami na svetu za novorojenčke

Slovenija med petimi najboljšimi državami na svetu za novorojenčke

V najboljših državah imajo novorojenčki do 50-krat več možnosti, da doživijo prvi mesec

UNICEF je danes predstavil novo poročilo o umrljivosti novorojenčkov. V njem opozarja, da je umrljivost novorojenčkov na globalni ravni alarmantna, še posebej zaskrbljujoča pa je v najrevnejših državah sveta, kjer umirajo zaradi preprečljivih vzrokov. Novorojenčki rojeni na Japonskem, v Islandiji, Singapurju, na Finskem, v Estoniji in v Sloveniji imajo največ možnosti za preživetje, v Pakistanu, Centralnoafriški republiki in v Afganistanu pa najmanj.

V zadnjih dveh desetletjih je bil dosežen izjemen napredek na področju preživetja otrok. Število otrok, ki umrejo pred petim rojstnim dnem, se je od devetdesetih let prepolovilo in v letu 2016 doseglo 5,6 milijona. »Čeprav smo v preteklih 25 letih uspeli prepoloviti število smrti otrok, mlajših od pet let, pa napredek pri zniževanju umrljivosti novorojenčkov (do dopolnjenega prvega meseca) močno zaostaja,« je poudarila Henrietta Fore, UNICEF-ova izvršna direktorica. Novorojenčki, ki umrejo pred dopolnjenim prvim mesecem življenja, predstavljajo 46 odstotkov vseh smrti otrok, mlajših od pet let. Večinoma umirajo zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili.

Na globalni ravni v državah z nizkimi dohodki v povprečju umre 27 novorojenčkov na 1.000 živorojenih, poudarja poročilo. V državah z visokimi dohodki pa v povprečju umrejo trije novorojenčki na 1.000 živorojenih. V najboljših državah imajo novorojenčki do 50-krat več možnosti, da doživijo prvi mesec, v primerjavi z najnižje uvrščenimi državami.

Poročilo opozarja, da se kar osem od desetih držav z najvišjim tveganjem za rojstvo otroka nahaja v Podsaharski Afriki, kjer imajo nosečnice zaradi revščine, spopadov in pomanjkljivo opremljenih bolnišnic bistveno manj možnosti za ustrezno zdravstveno oskrbo med porodom. Če bi vse države do 2030 uspele znižati stopnjo umrljivosti novorojenčkov na povprečje, ki velja za države z visokimi dohodki, bi lahko rešili 16 milijonov otroških življenj.

Države z najvišjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov
1. Pakistan: 1 na 22 
2. Centralnoafriška republika: 1 na 24
3. Afganistan: 1 na 25
4. Somalija: 1 na 26
5. Lesoto: 1 na 26
6. Gvineja Bissau: 1 na 26
7. Južni Sudan: 1 na 26
8. Slonokoščena obala: 1 na 27
9. Mali: 1 na 28 
10. Čad: 1 na 28

Države z najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov 
1. Japonska: 1 na 1.111
2. Islandija: 1 na 1.000
3. Singapur: 1 na 909
4. Finska: 1 na 833
5. Estonija: 1 na 769
5. Slovenija: 1 na 769
7. Ciper: 1 na 714
8. Belorusija: 1 na 667
8. Luksemburg: 1 na 667
8. Norveška: 1 na 667
8. Južna Koreja: 1 na 667

Več kot 80 odstotkov vseh smrti novorojenčkov je posledica prezgodnjih porodov, zapletov med porodom in okužb, kot sta sepsa in pljučnica – vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti ali ozdraviti z zagotavljanjem cenovno dostopnih, kakovostnih zdravstvenih rešitev in ukrepov za vsako mater in novorojenčka. Ti vključujejo prisotnost usposobljenega zdravstvenega osebja pri porodih, stalno oskrbo s čisto vodo in električno energijo v zdravstvenih ustanovah, dezinfekcijo popkovine, spodbujanje dojenja v prvi uri po rojstvu in stika matere z otrokom (koža na kožo). Pomanjkanje usposobljenih zdravstvenih delavcev in babic v številnih državah pomeni, da tisoče novorojenčkov in mater ni deležnih nujne oskrbe, potrebne za preživetje. Tako je, na primer, na Norveškem 218 zdravnikov, medicinskih sester in babic na 10.000 prebivalcev, v Somaliji pa je to razmerje 1 zdravstveni delavec na 10.000 prebivalcev. 


UNICEF obenem začenja z globalno kampanjo Vsak otrok živ (Every Child Alive), ki bo zahtevala in zagotavljala cenovno dostopne, kakovostne zdravstvene rešitve in ukrepe za vsako mater in novorojenčka. Z njo poziva vlade, zdravstvene ustanove, podjetja, družine in darovalce, da si prizadevajo za preživetje vsakega otroka z: 

  • Usposabljanjem, izpopolnjevanjem in zaposlovanjem zadostnega števila zdravnikov, medicinskih sester in babic s strokovnim znanjem o oskrbi mater in novorojenčkov;
  • Zagotavljanjem ustrezno opremljenih zdravstvenih ustanov s poudarkom na stalni oskrbi s čisto vodo, elektriko in dezinfekcijskimi sredstvi ter zagotavljanjem dostopa do takšnih ustanov za vsako mater in novorojenčka;
  • Postavitvijo prednostne naloge, da so materam in novorojenčkom na voljo vsa potrebna zdravila in oprema za zdrav začetek življenja;
  • Opolnomočenjem mladostnic, mater in družin, da zahtevajo kakovostno zdravstveno oskrbo in so le-te tudi deležni.

»Vsako leto 2,6 milijona novorojenčkov ne preživi prvega meseca življenja. Milijon jih umre že na dan rojstva,« poudarja Forova. »Zavedamo se, da lahko večino novorojenčkov rešimo z enostavnimi, cenovno dostopnimi in kakovostnimi zdravstvenimi ukrepi, ki jih je potrebno zagotoviti prav vsaki materi in novorojenčku. Le nekaj majhnih korakov s strani vseh nas lahko zagotovi prve male korake v življenju najmlajših.«

V Sloveniji imamo zelo dobro celostno oskrbo mater in novorojenčkov. Ta se začne že v obdobju nosečnosti, zagotavlja ob porodu in nadaljuje po njem. Storitve oziroma ukrepi vključujejo: redne ginekološke preglede v času nosečnosti, obisk materinske šole, ustrezno opremljenost porodnišnic in zdravstvenih ustanov; intenzivna oskrbo novorojenčkov in nosečnic z rizičnim stanjem; prisotnost zdravnikov, medicinskih sester in babic ob porodu; spodbujanje dojenja že v prvi uri po rojstvu ter stika matere z otrokom (koža na kožo); celovito zdravstveno oskrbo matere in novorojenčka v porodnišnici še dva dni po porodu ter obiski patronažne sestre na domu po odpustu iz porodnišnice. Novorojenčki so deležni prvega sistematskega pregleda, ki je namenjen spremljanju njegovega razvoja. V Sloveniji deluje tudi 12 t. i. Novorojenčkom prijaznih porodnišnic, v katerih spodbujajo dojenje za zdravje mater in otrok ter nudijo potrebno pomoč. Vse našteto je ključnega pomena za preživetje in kakovosten razvoj novorojenčkov.         

Rangiranje držav si lahko ogledate tukaj.