30 odstotkov mladih v kriznih žariščih je nepismenih

30 odstotkov mladih v kriznih žariščih je nepismenih

V letošnjem letu UNICEF potrebuje milijardo dolarjev za programe izobraževanja otrok v kriznih razmerah.

Trije od desetih mladih, starih med 15 in 24 let, oziroma 59 milijonov živi v državah, ki so jih prizadele vojne ali naravne nesreče. To je kar trikrat več od globalnega povprečja, opozarja UNICEF. 

Afriške države, v katerih se že več let prepletajo nemiri in revščina, so tudi države z najvišjo stopnjo nepismenosti med mladimi. Delež mladih, starih med 15 in 24 let, ki ne znajo brati niti pisati, znaša v Nigru 76 odstotkov, v Čadu 69 odstotkov, v Južnem Sudanu 68 odstotkov in v Centralnoafriški republiki 64 odstotkov. 

»Te številke so resen opomnik glede uničujočega vpliva, ki ga imajo krizne razmere na izobraževanje otrok, njihovo prihodnost, razvoj njihovih družb in gospodarstva,« je dejala UNICEF-ova izvršna direktorica Henrietta H. Fore. »Otrok, ki nima možnosti šolanja in odraste v nepismenega mladostnika v državi, kjer so zaradi vojne ali naravnih nesreč krizne razmere, nima veliko možnosti za razvoj.«

Ti podatk i– izračunani na osnovi UNESCO-vih stopenj pismenosti v 27 kriznih žariščih, ki so predstavljena tudi v UNICEF-ovem poročilu Akcije nujne pomoči za otroke v 2018, so lansirani tik pred začetkom konference na temo globalnega partnerstva za izobraževanje, ki bo v prihodnjih dneh potekala v Dakarju v Senegalu. 

Analiza podatkov razkriva tudi, da je stopnja pismenosti med deklicami in mladostnicami še posebej zaskrbljujoča. Kar 33 odstotkov deklic in mladostnic ne pridobi niti osnov branja in pisanja v primerjavi s 24 odstotki dečkov. 

Kljub izjemno pomembni vlogi, ki jo ima izobraževanje za najranljivejše otroke sveta, pa programi izobraževanja niso zadostno financirani. Trenutno je za izobraževanje otrok v kriznih razmerah namenjenih zgolj 3,6 odstotka humanitarnih sredstev, zaradi česar je izobraževanje eden od finančno najbolj podhranjenih sektorjev v humanitarnih pozivih. 

UNICEF ocenjuje, da bo za programe izobraževanja v prihodnjih štirih letih namenil približno milijardo ameriških dolarjev. V včeraj predstavljenem poročilu Akcije nujne pomoči za otroke v 2018 UNICEF poziva, da za izobraževanje otrok v kriznih žariščih v letošnjem letu potrebuje 900 milijonov ameriških dolarjev. 

UNICEF po svetu spodbuja formalno in neformalno izobraževanje otrok, usposablja učitelje, opremlja in obnavlja šole, zagotavlja šolsko opremo in učne pripomočke. 

V Zahodni in Srednji Afriki, kjer stopnje nepismenosti med mladimi v državah s kriznimi razmerami dosežejo tudi 39 odstotkov in kjer bo tudi potekala globalna konferenca o izobraževanju, si UNICEF v sodelovanju s partnerji prizadeva za nadaljevanje šolanja otrok navkljub nemirom in nestabilnim razmeram. UNICEF, na primer, v Kamerunu in Nigru v sodelovanju z vlado širi program izobraževanja preko radia, ki v kriznih razmerah predstavlja učinkovito alternativo klasičnemu izobraževanju otrok in mladih. Več kot 144 izobraževalnih oddaj o jeziku in matematiki se predvaja na radijskih postajah v več jezikih. Takšen program bodo kmalu uvedli tudi v Burkina Fasu, Centralnoafriški republiki, Gvineji in Gvineji Bissau. 


UNICEF poziva vlade in partnerje, da v kriznih razmerah:

- omogočijo otrokom kakovostne programe zgodnjega učenja, ki prispevajo k njihovemu razvoju in spodbujajo nadaljnje učenje skozi celotno otroštvo;
- omogočijo nepismenim mladim priložnost, da se naučijo branja in pisanja ter omogočijo nadaljne izobraževanje s pomočjo posebej oblikovanih alternativnih in skrajšanih programov;
- povečajo vlaganja v izobraževanje, zlasti za najbolj prikrajšane otroke in mlade.

»Izobraževanje ima odločilen vpliv na prihodnost otrok, poudarja Forova. »Da bi lahko vsi otroci izkusili prednosti, ki jih prinaša izobraževanje, jim je potrebno zagotoviti najbolj kakovostno izobraževanje že v zgodnjem otroštvu.«