Kljub globalnemu napredku vsak dan še vedno umre 15.000 otrok

Kljub globalnemu napredku vsak dan še vedno umre 15.000 otrok

Večino smrti bi lahko preprečili z učinkovitimi in cenovno dostopnimi ukrepi.

Najnovejše poročilo ZN razkriva, da se je umrljivost otrok, mlajših od pet let, od leta 1990 znižala z 12,7 milijona na 5,6 milijona smrti v letu 2016, kar kaže na pomemben napredek. Kljub temu na svetu vsak dan še vedno umre 15.000 otrok, mlajših od pet let, med katerimi je kar 7.000 novorojenčkov. Večinoma umirajo zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti. 

Danes predstavljeno poročilo ZN Stopnje in trendi umrljivosti otrok 2017 razkriva globalni napredek pri zniževanju umrljivosti otrok, mlajših od pet let, a hkrati opozarja na porast deleža umrljivosti novorojenčkov. Smrti novorojenčkov so leta 2000 predstavljale 41 odstotkov, lani pa že skoraj polovico oziroma 46 odstotkov skupne umrljivosti otrok, mlajših od pet let. To pomeni, da napredek, dosežen na področju zniževanja umrljivosti novorojenčkov, zaostaja za napredkom, doseženem pri zniževanju umrljivosti otrok, mlajših od pet let. 

»Samo od leta 2000 smo uspeli rešiti življenja 50 milijonov otrok, mlajših od pet let, kar je posledica usmerjenosti svetovnih vlad in partnerskih organizacij v zniževanje smrtnosti otrok zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti,« poudarja Stefan Swartling Peterson, vodja UNICEF-ovih zdravstvenih programov. »Toda napredek ne bo celosten, dokler ne bomo preprečili, da bi otroci umirali ob rojstvu ali prvih dnevih svojega življenja. Dandanes imamo moč, znanje in vso potrebno tehnologijo, da jih lahko uporabimo tam, kjer jih najbolj potrebujejo.«

Večino smrti otrok, mlajših od pet let, povzročijo (nalezljive) bolezni kot so pljučnica, diareja, tetanus, sepsa. Zapleti med nosečnostjo ali ob porodu so povzročili kar 30 odstotkov vseh smrti novorojenčkov v letu 2016. Večino teh smrti bi lahko preprečili z učinkovitimi in cenovno dostopnimi ukrepi, ki jih je potrebno omogočiti tudi na najbolj odročnih oziroma marginaliziranih predelih. Poročilo namreč opozarja na razlike v umrljivosti otrok med različnimi svetovnimi regijami in opozarja na neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev:

verjetnost, da bodo umrli pred petim rojstnim dnem, je za otroke iz najrevnejših družin skoraj dvakrat večja kot za otroke iz premožnejših družin;  

v Podsaharski Afriki v prvem mesecu življenja umre eden na 36 otrok, v razvitih državah sveta pa eden na 333 otrok; 

Glede na geografsko regijo je največ otrok v 2016 umrlo v Južni Aziji (39 odstotkov) in v Podsaharski Afriki (38 odstotkov); 

Polovica smrti novorojenčkov se je v preteklem letu zgodila v zgolj petih državah: Indiji, Pakistanu, Nigeriji, Demokratični republiki Kongo in v Etiopiji. 

Če želimo uresničiti cilj trajnostnega razvoja in izkoreniniti smrtnost otrok zaradi preprečljivih vzrokov do leta 2030, moramo z učinkovitimi in cenovno dostopnimi ukrepi doseči najbolj ranljive novorojenčke, otroke in matere ter zagotoviti pomoč tam, kjer jo najbolj potrebujejo. To pomeni, da moramo v sodelovanju s političnimi odločevalci, zdravstvenim osebjem, lokalnimi skupnostmi in družinami zagotoviti kakovostno zdravstveno oskrbo za vsako mater in otroka.