UNICEF-ova primerjalna študija nacionalnih politik za razvoj otrok v zgodnjem otroštvu

UNICEF-ova primerjalna študija nacionalnih politik za razvoj otrok v zgodnjem otroštvu

Samo odsotnost dveh let brezplačne predšolske vzgoje loči Slovenijo od najvišjega mesta pri skrbi za otroke v zgodnjem otroštvu.

UNICEF je danes predstavil poročilo z naslovom Prva leta življenja so odločilna za vsakega otroka. V primerjalni študiji ugotavlja prisotnost treh nacionalnih politik oziroma ukrepov za razvoj otrok v zgodnjem otroštvu v 193 državah sveta, vključno s Slovenijo. 

Poročilo navaja, da ukrepi, kot so plačani odmori za dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja skupaj s šestimi meseci plačanega porodniškega dopusta, štirimi tedni plačanega očetovskega dopusta ter dvemi leti brezplačne predšolske vzgoje, ustvarjajo ustrezne razmere za zdrav razvoj otroka v zgodnjem otroštvu. Ti trije ukrepi omogočajo staršem, da preživijo dovolj časa s svojimi najmlajšimi, skrbijo za njihovo ustrezno prehrano, igro in zgodnje učenje v odločilnih prvih letih življenja, ko sta rast in razvoj možganov najhitrejša. 

Poročilo ugotavlja, da ima le 15 držav na svetu vzpostavljene tri ključne ukrepe v korist družin z majhnimi otroki. Ti staršem zagotavljajo potrebna finančna sredstva in prosti čas, da bi lahko pripomogli k ustreznemu razvoju možganov svojih otrok v zgodnjem otroštvu. Te države so: Belorusija, Bolgarija, Kuba, Francija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Ruska federacija, San Marino, Švedska, Turkmenistan in Ukrajina.

Slovenija velja v svetovnem merilu kot država s številnimi ugodnostmi v korist družin z majhnimi otroki ter dobro vzpostavljenim sistemom predšolske vzgoje in izobraževanja, z 90,5 odstotno vključenostjo otrok, starih od štiri do šest let (SURS). V omenjeni študiji pa jo od najvišjega mesta loči le zagotovitev dveh let brezplačne predšolske vzgoje. 

85 milijonov otrok, mlajših od pet let, pa odrašča v 32 državah, kjer nimajo vzpostavljenega niti enega od treh pomembnih ukrepov, ki podpirajo razvoj možganov otrok v zgodnjem otroštvu. Kar 40 odstotkov teh otrok živi v zgolj dveh državah – v Bangladešu in Združenih državah Amerike. 

»Kaj je najpomembnejše, kar imajo otroci? Njihovi možgani. In vendar negi otrok posvečamo bistveno več pozornosti kot razvoju njihovih možganov, čeprav je znanstveno dokazano, da v zgodnjem otroštvu poteka odločilen razvoj otrokovih možganov, ki zaznamuje njihovo prihodnost oziroma življenje,« je dejal UNICEF-ov izvršni direktor Anthony Lake. »Storiti moramo več, da bi staršem oziroma skrbnikom najmlajših zagotovili vso podporo, ki jo potrebujejo, v tem odločilnem obdobju za razvoj otrokovih možganov.

UNICEF-ovo poročilo hkrati opozarja, da milijoni otrok, mlajših od pet let, odraščajo v nevarnih razmerah oziroma okoljih, ki ne spodbujajo ustreznega razvoja:

Približno 75 milijonov otrok, mlajših od pet let, živi na vojnih območjih, kjer so izpostavljeni 
izrednemu stresu, ki lahko ovira zdrav razvoj možganov v zgodnjem otroštvu;

Na svetu 155 milijonov otrok, mlajših od pet let,  zaostaja v rasti zaradi pomanjkanja ali neustrezne hrane, bolezni in nezdravega okolja za odraščanje, zaradi česar ne bodo mogli uresničiti svojega polnega potenciala;

Kar četrtina otrok, starih od dve do štiri leta, v 64 državah ni vključenih v organizirane aktivnosti, ki so potrebne za ustrezen možganski razvoj, kot so igranje, branje in prepevanje;

Približno 300 milijonov otrok na svetu živi na območjih, kjer je zrak onesnažen in strupen, kar lahko škoduje možganskemu razvoju otrok.

Če najbolj ranljivim otrokom ne zagotovimo možnosti za ustrezen razvoj v zgodnjem otroštvu, s tem ogrozimo razvoj celotnih družb in tudi gospodarstva, opozarja poročilo. Ugotavlja tudi, da so otroci iz revnejših gospodinjstev, ki so imeli možnost igranja in bili deležni zgodnjega učenja, kot odrasli v povprečju zaslužili 25 odstotkov več kot tisti, ki v zgodnjem otroštvu te možnosti niso imeli. 

»V kolikor ne bomo že danes okrepili vlaganj v najbolj ranljive otroke in družine, bomo prispevali k ohranjanju medgeneracijskih krogov neenakosti. Z nizanjem izgubljenih oziroma zamujenih priložnosti povečujemo razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, s čimer ogrožamo dolgoročno stabilnost,« dodaja Lake.

Na svetovni ravni vlade v povprečju namenijo manj kot dva odstotka izobraževalnih proračunov za programe izobraževanja v zgodnjem otroštvu. Toda vlaganje v prva leta otrokovega življenja prinaša številne ekonomske prednosti in koristi v prihodnosti. 

Poročilo poziva svetovne vlade:

k vlaganju v programe za razvoj v zgodnjem otroštvu v domovih, šolah, skupnostih in zdravstvenih ustanovah, pri čemer naj  imajo najbolj ranljivi otroci prednost;

da oblikovanje družinam prijaznih politik oziroma ukrepov (kot so dve leti brezplačnega vrtca pred vstopom v šolo, plačani starševski dopust in plačani odmori za dojenje) postane nacionalna prioriteta;

da zaposlenim staršem zagotovijo finančna sredstva in prosti čas, da lahko le-ti prispevajo k ustreznemu razvoju možganov otrok v zgodnjem otroštvu;

k zbiranju in obdelavi podatkov o razvoju otrok v zgodnjem otroštvu in spremljanju napredka pri doseganju najbolj ranljivih otrok in družin. 

Priporočilo za Slovenijo:

Povečevati je potrebno vključenost otrok v predšolsko vzgojo. Tega ne izpostavljamo zaradi varstva otrok, temveč zaradi izjemno pomembne vloge, ki jo ima predšolska vzgoja na razvoj in socializacijo otrok, saj je zgodnje učenje odločilno v prvih letih življenja, ko sta rast in razvoj možganov najhitrejša. Poleg tega pa ima predšolska vzgoja izjemno pomembno vlogo z vidika zmanjševanja revščine in socialne izključenosti. Zato pozdravljamo, da je Vlada RS v Resolucijo o družinski politiki 2018-2028, ki je trenutno v pripravi, vključila cilj - dvig stopnje vključenosti otrok starih od 4 do 6 let v program predšolske vzgoje in varstva na 95%.

Vlado ob tem pozivamo, da dvig vključenosti zagotovi z brezplačno predšolsko vzgojo za vse otroke, kar bi pomembno pripomoglo k zmanjševanju razlik med otroki iz različnih okolij. Poziv za brezplačno predšolsko vzgojo naslavljamo še posebej zaradi argumenta, da vključenost otrok v predšolsko vzgojo deluje tudi kot pomemben blažilec stopnje tveganja revščine in razlik med otroki iz različnih okolij.

_________________________________________________________________________________________________

UNICEF je spremenljivke za mednarodno študijo pridobil s strani  WORLD Policy Analysis Center, z Univerze v Kaliforniji, v Los Angelesu. Demografske podatke je zagotovil UNPD. Spremenljivke: dve leti brezplačne predšolske vzgoje, plačani odmori za dojenje v prvih šestih mesecih, plačan šest mesečni porodniški dopust in plačani štirje tedni očetovskega dopusta. 

 

Države, ki imajo vzpostavljene omenjene tri ukrepe: Belorusija, Bolgarija, Kuba, Francija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Ruska federacija, San Marino, Švedska, Turkmenistan in Ukrajina.

Države, ki nimajo vzpostavljenega niti enega od treh omenjenih ukrepov: Alžirija, Avstralija, Bangladeš, Barbados, Belize, Butan, Bosna in Hercegovina, Brunei, Dominika, Gambija, Grenada, Kenija, Demokratična ljudska republika Koreja, Liberija, Malavi, Malezija, Federativne države Mikronezije, Mjanmar, Namibija, Oman, Sierra Leone, Singapur, Južna Afrika, Sveti Krištof in Nevis, Sveta Lucija, Svazilend, Tonga, Trinidad in Tobago, Uganda, ZDA, Jemen in Zambija.