Zgolj polovica otrok beguncev obiskuje osnovno šolo

Zgolj polovica otrok beguncev obiskuje osnovno šolo

Prekinjeno izobraževanje otrok na begu: ključni podatki

Otroci begunci in migranti, ki so bili zaradi nasilja, vojn, revščine ali drugih razlogov prisiljeni zapustiti svoje domove, so najprej in predvsem otroci. In vsak otrok ima pravico do izobraževanja. 

V letu 2015 je bilo 50 milijonov otrok na svetu iztrganih iz svojih domov. Več kot 28 milijonov otrok je bilo prisiljenih zapustiti domove zaradi nasilja in spopadov.

27 milijonov otrok (osnovnošolske in srednješolske starosti) ne hodi v šolo v 24 državah, kjer divjajo oboroženi spopadi. 

Otroci in mladostniki z nižjo stopnjo izobrazbe so na begu bolj izpostavljeni izkoriščanju. 

Najnovejše poročilo o otrocih na begu z naslovom Grozljiva popotovanja razkriva, da je na osrednji sredozemski migrantski poti 90 odstotkov mladostnikov brez izobrazbe žrtev izkoriščanja in zlorab v primerjavi s 77 odstotki otrok z osnovnošolsko izobrazbo in 75 odstotki otrok s srednješolsko izobrazbo.

Na balkanski migrantski poti pa je 23 odstotkov mladostnikov brez izobrazbe žrtev izkoriščanja in zlorab v primerjavi z 20 odstotki otrok z osnovnošolsko in 14 odstotki otrok s srednješolsko izobrazbo.

Verjetnost, da bodo prekinili šolanje, je kar petkrat večja med otroki begunci v primerjavi z drugimi otroki. 

Zgolj 50 odstotkov otrok beguncev obiskuje osnovno šolo. 

Manj kot 25 odstotkov mladih beguncev je vključenih v srednješolsko izobraževanje. 

Deklice na begu so še posebej izpostavljene nevarnostim.

Deklice so pogosteje žrtve spolnih zlorab in nasilja. 

V državah, kjer divjajo spopadi, deklice 2,5 – krat pogosteje prekinejo šolanje kot dečki. 

Ko otroci begunci prispejo v ciljne države, se pogosto soočajo z ovirami za vključitev v nacionalni šolski sistem. 

Za številne otroke begunce informacije niso na voljo ali pa so pomanjkljive. Neznanje jezika in kulturne razlike dodatno ovirajo dostop do izobraževanja. 

Grozljiva popotovanja, nestabilna namestitev in pomanjkanje rutine pogosto otežijo otrokovo učenje.

Ksenofobija, izključevanje in stigmatizacija lahko ustvarijo negostoljubna ali celo nevarna okolja za otroke, ki se želijo pridružiti novemu šolskemu sistemu.

Šolska spričevala pogosto niso mednarodno primerljiva. V Turčiji, na primer, začasni izobraževalni centri, ki niso registrirani pri Ministrstvu za nacionalno izobraževanje, niso priznani. Posledično študentje ob zaključku šolanja ne prejmejo potrdil, zaradi česar težko dokazujejo svoje učne dosežke.

V nekaterih državah obstajajo pravne ovire. Na primer, samo deset držav članic Evropske unije priznava pravico neregistriranih otrok migrantov do vstopa v nacionalni šolski sistem, pet držav pa jih izrecno izključi. 

Številne organizacije po svetu si prizadevajo otrokom na begu zagotoviti varne prostore za učenje. 

V letu 2016 je UNICEF pomagal 11,7 milijonom otrok v kriznih razmerah. Pomoč je vključevala tudi zagotavljanje formalnih in neformalnih priložnosti za učenje, učno gradivo in potrebščine, usposabljanje učiteljev in izvajanje delavnic za pridobitev življenjskih veščin. 

UNICEF doseže 45 odstotkov vseh otrok, ki v kriznih žariščih potrebujejo šolanje. 

UNICEF poziva partnerje, da:

omogočijo vsem otrokom na begu – migrantom, beguncem, notranje razseljenim, prosilcem za azil in otrokom brez spremstva – vključitev v nacionalni izobraževalni sistem.

vlagajo v kakovostne učne programe, prilagojene raznovrstnim potrebam otrok, ki so bili iztrgani iz svojih domov:
o Vključno z dodelitvijo večjega odstotka sredstev za humanitarne krize na svetovni ravni, da bi lahko ustrezno in predvidljivo financirali izobraževanje otrok v kriznih žariščih.  
o Vključno z zagotavljanjem psihosocialne pomoči, jezikovnih tečajev in podpore vključevanju v družbo.

Razširijo izobraževalne sisteme z učnimi programi za otroke v gostiteljskih skupnostih in izboljšajo njihovo dostopnost za vse otroke na begu. 

V sodelovanju s partnerji iz zasebnega sektorja zagotovijo tehnično podporo in strokovna znanja, prilagojena potrebam otrok na begu. 

Skupaj z otroki razvijejo rešitve za težave pri izobraževanju, da bodo otroci lahko nadaljevali s šolanjem. 

Sodelujejo pri vzpostavitvi mednarodno primerljivih spričeval in evidenc, ki ščitijo pravice učencev.