Naložbe v najrevnejše otroke rešijo več življenj kot enakovredne naložbe v manj prikrajšane

Naložbe v najrevnejše otroke rešijo več življenj kot enakovredne naložbe v manj prikrajšane

Naložbe v zdravje in preživetje najbolj prikrajšanih otrok in skupnosti zagotavljajo večjo vrednost za denar. Nova UNICEF-ova analiza kaže, da vsak investiran milijon dolarjev v najrevnejše otroke reši dvakrat toliko življenj kot enakovredne naložbe v manj prikrajšane skupine.

Poročilo Zmanjševanje vrzeli: Moč investicij v najrevnejše otroke (Narrowing the Gaps: The power of investing in the poorest children) prinaša nove dokaze, ki potrjujejo UNICEF-ovo nekonvencionalno predpostavko iz leta 2010: osredotočenost na najrevnejše in najbolj prikrajšane otroke bi lahko rešila več življenj na vsak investiran milijon dolarjev, kot jih reši trenuten pristop. Ta ugotovitev izziva tradicionalno mišljenje, da osredotočenost na najrevnejše in najbolj prikrajšane otroke ni stroškovno učinkovita.

»Dokazi so prepričljivi: naložbe v najrevnejše otroke ne delujejo le v teoriji, temveč tudi v praksi, saj rešijo več življenj kot enakovredne naložbe v manj prikrajšane,« je povedal UNICEF-ov izvršni direktor Anthony Lake. »To je pomembno odkritje za vlade, da v času, ko šteje vsak cent, izkoreninijo umiranje otrok zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti. Pravično vlaganje v zdravje najbolj prikrajšanih otrok prav tako pomeni boljšo prihodnost za posameznika in pomaga prekiniti medgeneracijske cikle revščine. Zdrav otrok ima boljše možnosti, da se v šoli nauči več in da v odrasli dobi zasluži več.« Če ne bo hitrejšega napredka pri zmanjševanju umrljivosti med otroki, bo do leta 2030 skoraj 70 milijonov otrok umrlo še pred 5. letom starosti.

Raziskava se osredotoča na 51 držav, v katerih se zgodi okoli 80 odstotkov vseh smrti med novorojenčki in otroki, mlajšimi od 5 let. Boljše življenjsko pomembne storitve za revne v teh državah so pomagale zmanjšati stopnjo smrtnosti med otroki skoraj trikrat hitreje kot v primerjavi z manj prikrajšanim prebivalstvom.

Raziskava temelji na novih podatkih in orodjih za modeliranje, ki dokazujejo, da so se intervencije za revne otroke izkazale za 1,8-krat bolj stroškovno učinkovite v smislu rešenih otroških življenj.

Raziskava se osredotoča na šest ključnih zdravstvenih ukrepov za zdravje mater, novorojenčkov in otrok: uporaba posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi, za boj proti komarjem in drugim insektom, zgodnji začetek dojenja, zdravstvena oskrba nosečnic, polno osnovno cepljenje, prisotnost usposobljenega zdravstvenega asistenta med porodom, zdravstvena oskrba otroka v primeru diareje, vročine ali pljučnice.

Ugotovitve raziskave:

  • Dostop do visoko učinkovitih zdravstvenih in prehranskih storitev se je med revnimi najbolj izboljšal v zadnjih letih, kar je botrovalo znatnim prihrankom.
  • V povezavi z boljšim dostopom do omenjenih zdravstvenih in prehranskih storitev se je absolutno zmanjšanje stopnje smrtnosti med najrevnejšimi otroki do petega leta starosti, v primerjavi z otroki, ki so manj prikrajšani, zmanjšalo skoraj trikrat hitreje.
  • Ker je bila stopnja rodnosti višja med revnimi, je zmanjšanje smrtnosti med otroki do 5. leta starosti v revnih skupnostih pomenilo 4,2-krat več rešenih življenj na milijon ljudi.
  • Skoraj 85 odstotkov od 1,1 milijona življenj, ki so bila v 51 državah rešena v zadnjem letu, je bilo med revnimi skupnostmi.
  • Kljub temu, da je naložba za izboljšanje dostopa do omenjenih storitev med revnimi per capita višja od naložbe, ki je potrebna za doseganje manj prikrajšanih, naložba v revne reši skoraj dvakrat več življenj kot enakovredna naložba v manj prikrajšane.

Raziskava navaja, da je v Afganistanu, Bangladešu, Malaviju in nekaterih drugih državah, ki se spopadajo z najvišjo stopnjo umrljivosti med otroki, mlajšimi od 5 let, osredotočenje na najbolj prikrajšane pokazalo velik učinek. Med letoma 1990 in 2015 se je v Afganistanu stopnja umrljivosti med otroki, mlajšimi od 5 let, zmanjšala za polovico, v Bangladešu in Malaviju pa za 74 odstotkov.

Te ugotovitve prihajajo v času, ko si vlade prizadevajo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, kot je izkoreninjenje smrtnosti zaradi razlogov, ki jih je mogoče, med novorojenčki in otroki do 5. leta starosti, preprečiti do leta 2030. Investicije v zdravje in preživetje otrok lahko podpirajo tudi doseganje drugih globalnih razvojnih ciljev, na primer izkoreninjenje revščine.

Poročilo poziva države k praktičnim ukrepom za zmanjševanje neenakosti, kot na primer: zbiranje razčlenjenih podatkov za identifikacijo najranljivejših otrok; večja vlaganja v preizkušene ukrepe za preprečevanje in zdravljenje vzrokov, ki zahtevajo največ smrtnih žrtev med otroki; krepitev zdravstvenih sistemov za širšo dostopnost kakovostne oskrbe; inovacije za boljši dostop do najranljivejših; in spremljanje kapitalskih vrzeli z anketami po gospodinjstvih in nacionalnimi informacijskimi sistemi.

Fotografija: Fatima je s sinom obiskala mobilno zdravstveno enoto v vasi Ali-Beig v Afganistanu. Deček je imel vročino in je tu prejel vsa zdravila, ki jih potrebuje. Brez pomoči mobilne enote deček ne bi bil deležen zdravljenja, saj je najbližja zdravstvena ustanova oddaljena štiri ure vožnje. Fotografija: UNICEF/Karimi