1 od 5 otrok v gospodarsko razvitih državah živi v relativni dohodkovni revščini, 1 od 8 pa se spopada s prehransko nepreskrbljenostjo

1 od 5 otrok v gospodarsko razvitih državah živi v relativni dohodkovni revščini, 1 od 8 pa se spopada s prehransko nepreskrbljenostjo, ugotavlja najnovejše poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti.

Grajenje prihodnosti: Otroci in cilji trajnostnega razvoja v gospodarsko razvitih državah (Building the Future: Children and the Sustainable Development Goals in Rich Countries) je prvo poročilo, ki se ukvarja s položajem otrok v 41 gospodarsko razvitih državah v odnosu do ciljev trajnostnega razvoja, in sicer tistih, ki so najpomembnejši za otrokovo dobrobit. Države razvršča glede na njihovo uspešnost pri doseganju ciljev ter raziskuje izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo pri doseganju globalnih zavez do otrok.

»Poročilo je budnica, ki sporoča, da napredek niti v gospodarsko razvitih državah ne doseže vseh otrok,« je povedala Sarah Cook, direktorica UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti. »Ni res, da višji dohodki avtomatsko ustvarjajo boljše pogoje za vse otroke, temveč lahko še poglabljajo neenakosti. Za zmanjšanje vrzeli in za napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja za vse otroke morajo ukrepati vlade v vseh državah.«

Ključne ugotovitve v povezavi z izbranimi cilji trajnostnega razvoja za otroke in adolescente v gospodarsko razvitih državah:

  • Odprava revščine: V povprečju 1 od 5 otrok v gospodarsko razvitih državah živi v relativni dohodkovni revščini, vendar med državami obstajajo velike razlike: na Danskem, Islandiji in Norveškem v relativni dohodkovni revščini živi 1 od 10 otrok, v Izraelu in Romuniji pa 1 od 3.
  • Odprava lakote: V povprečju se s prehransko nepreskrbljenostjo v gospodarsko razvitih državah spopada 1 od 8 otrok; v Veliki Britaniji in ZDA 1 od 5, v Mehiki in Turčiji 1 od 3.
  • Zdravje in dobro počutje: V večini gospodarsko razvitih držav je neonatalna umrljivost (število umrlih novorojenčkov, starih do 28 dni, na 1000 rojstev) močno padla; znižujejo se tudi stopnje samomorov med adolescenti, najstniških nosečnosti in uživanja alkohola. 1 od 4 adolescentov več kot enkrat tedensko poroča o dveh ali več težavah z duševnim zdravjem.
  • Kakovostno izobraževanje: Tudi v državah, ki so se na tem področju najbolje odrezale – vključno z Japonsko in Finsko – okoli 1/5 15-letnikov ne dosega minimalnih zahtevanih stopenj znanja pri branju, računanju in znanosti.
  • Enakost spolov: V povprečju 14 odstotkov odraslih v 17 gospodarsko razvitih državah, zajetih v raziskavo, verjame, da je univerzitetno izobraževanje bolj pomembno za dečke kot za deklice, v večini teh držav je to prepričanje višje med moškimi.

Sumarna lestvica 41 držav na višja mesta uvršča skandinavske države, Nemčijo in Švico, nižja mesta pa zasedajo gospodarsko manj razvite države kot so Romunija, Bolgarija in Čile. Prav vse države pa se pri vsaj dveh ali več ciljih uvrščajo v srednjo ali spodnjo tretjino.

Pri nekaterih indikatorjih, kot so dohodkovna neenakost, samoporočanje adolescentov o duševnem zdravju in debelost, napovedi sprožajo zaskrbljenost v večini gospodarsko razvitih držav. V 2 od 3 držav, ki so bile zajete v raziskavo, najrevnejša gospodinjstva z otroki še bolj zaostajajo za povprečjem v primerjavi z letom 2008. V večini držav se povečujeta tudi stopnja debelosti med otroki, starimi 11 in 15 let in stopnja samoporočanja adolescentov o dveh ali več težavah z duševnim zdravjem na teden.

Kljub temu, da je mnogo držav pri številnih indikatorjih močno napredovalo, je med njimi še vedno moč zaznati velike razlike. Vseh teh razlik ni mogoče pojasniti z ravnjo nacionalnega dohodka: na primer, Slovenija se pri številnih indikatorjih uvršča daleč pred gospodarsko bolj razvitimi državami, med tem ko Združene države Amerike na sumarni lestvici 41 držav zasedajo 37. mesto.

Glede na rezultate poročila UNICEF oblikovalcem politik podaja naslednja priporočila:

  • Otroci naj bodo postavljeni v središče pravičnega in trajnostnega napredka. Izboljšanje blaginje vseh otrok je bistvenega pomena za doseganje pravičnosti in trajnostne naravnanosti.
  • Noben otrok ne sme ostati pozabljen. Nacionalna povprečja pogosto skrivajo ekstremne neenakosti in hude pomanjkljivosti v skupinah na dnu lestvice.
  • Zbiranje primerljivih podatkov je potrebno izboljšati – zlasti podatkov o nasilju nad otroki, razvoju v zgodnjem otroštvu, migracijah in spolih.
  • Lestvice, ki države razvrščajo glede na indikatorje, naj bodo v pomoč pri prilagajanju odzivov nacionalnih politik. Nobena država se ni dobro odrezala na vseh kazalnikih blaginje otrok in vse države se soočajo z izzivi pri doseganju vsaj nekaj ciljev trajnostnega razvoja, ki so usmerjeni k otrokom. 
  • Zaveze h globalnemu trajnostnemu razvoju je potrebno spoštovati in si zanje prizadevati skupaj z drugimi državami.

O ciljih trajnostnega razvoja in ukrepih za njihovo doseganje ozavešča tudi UNICEF Slovenija. V okviru izobraževanja za razvoj izvaja program »Na meni je!«, v katerem se izobražujejo prostovoljci, ki skozi celotno šolsko leto izvajajo delavnice ozaveščanja v vrtcih in šolah. V tem šolskem letu je na delavnicah sodelovalo skupaj 450 otrok iz 11 vrtcev in šol, starih med 4 in 18 let. S pomočjo kreativnih in izobraževalnih materialov, ki so posebej prilagojeni za otroke, imajo ti edinstveno priložnost za izobraževanje o ciljih trajnostnega razvoja, kot so promocija enakosti spolov, odpravljanje ekstremne revščine povsod po svetu, boj proti podnebnim spremembam in omogočanje priložnosti za primarno in sekundarno izobraževanje otrok. Pobuda otroke spodbuja, da postanejo odgovorni prebivalci sveta in aktivni člani v lokalnih skupnostih.