Zaskrbljujoče povečanje števila primerov uporabe otrok v bombnih napadih Boko Harama

Zaskrbljujoče povečanje števila primerov uporabe otrok v bombnih napadih Boko Harama

V prvi četrtini letošnjega leta je skrajna islamistična skupina Boko Haram v samomorilskih bombnih napadih na območju Čadskega jezera uporabila 27 otrok, v primerjavi z 9 otroki v enakem obdobju lani.

»V prvih treh mesecih tega leta je bilo število otrok, uporabljenih v bombnih napadih, skoraj tolikšno kot v celotnem lanskem letu,« opozarja Marie-Pierre Poirier, UNICEF-ova regionalna direktorica za zahodno in centralno Afriko.

Povečanje števila otrok odraža zaskrbljujočo taktiko upornikov, opozarja najnovejše UNICEF-ovo poročilo o otrocih v konfliktu na območju Čadskega jezera, Silent Shame: Bringing out the voices of children caught in the Lake Chad crisis. Od leta 2014 je bilo v bombnih napadih v Nigeriji, Čadu, Nigru in Kamerunu uporabljenih 117 otrok – 4 otroci leta 2014, 56 leta 2015, 30 leta 2016 in 27 v prvih treh mesecih letošnjega leta. Dekleta so bila uporabljena v večini teh napadov.

Dekleta, fantje pa tudi majhni otroci so posledično v javnosti sprejeti kot grožnja; nanje se gleda s strahom, da s seboj nosijo razstrelivo. »Ti otroci so žrtve, ne zločinci,« je povedala Poirierjeva. »Rekrutiranje otrok za tovrstna grozljiva dejanja je kaznivo.«

Poročilo, ki je bilo izdano tri leta po ugrabitvi več kot 200 deklic v Čiboku v Nigeriji, govori o zaskrbljujočem ravnanju z otroki v ujetništvu Boko Harama in težavah, s katerimi se spopadajo izpuščeni otroci, saj jih okolica dojema kot varnostno grožnjo. Mnogo otrok je v intervjujih povedalo, da o svojih izkušnjah v ujetništvu v javnosti ne želijo spregovoriti, saj se bojijo stigmatizacije in nasilnih povračilnih ukrepov s strani lokalne skupnosti. Lani je bilo zaradi suma varnostne grožnje priprtih skoraj 1.500 otrok v Nigeriji, Čadu, Nigru in Kamerunu. Nigerijske oblasti so 10. aprila letos iz pripora izpustile več kot 200 otrok, kar je zagotovo pozitiven korak k zaščiti otrok, ki jih je prizadela kriza.


Fotografija: 15-letna Dada v centru za pribežnike v Bornu v Nigeriji. Ko je bila Dada stara 12 let, jo je ugrabila skrajna islamistična milica Boko Haram. Prisilno je bila poročena z enim od njenih pripadnikov in večkrat posiljena. Ko ji je uspelo zbežati, je ugotovila, da je noseča. Danes je njena hčerka Hussaina stara 2 leti. 

UNICEF poziva vse strani, vpletene v konflikt, k zaščiti otrok v regiji in sprejetju naslednjih priporočil:

  • Prenehanje hudih kršitev nad otroki s strani Boko Harama, vključno z rekrutacijo in uporabo otrok v oboroženih konfliktih in samomorilskih bombnih napadih.
  • Čim prejšnja premestitev otrok iz vojaškega v civilno okolje. Otroke, ki so v priporu zaradi domnevnega ali dejanskega sodelovanja v oboroženih skupinah, je potrebno takoj predati civilnim oblastem in pričeti s postopkom reintegracije. Vzpostaviti je potrebno tudi protokole za predajo otrok iz bojnih skupin v Nigeriji, Čadu, Nigru in Kamerunu.
  • Otrokom brez spremstva in ločenim od svojih družin morata biti zagotovljena skrb in zaščita. Vsi otroci, ki jih je prizadela kriza, za okrevanje potrebujejo psihosocialno podporo in varnost.

Lani je UNICEF omogočil psihosocialno pomoč za več kot 312 tisoč otrok v Nigeriji, Čadu, Kamerunu in Nigru ter več kot 800 otrokom pomagal pri združitvi z družinami.

Skupaj z lokalnimi skupnostmi in družinami si UNICEF prizadeva razbijati predsodke o žrtvah spolnega nasilja in graditi okolje za zaščito žrtev.

Zaradi krize je moralo svoj dom zapustiti več kot 1,3 milijona otrok. UNICEF podpira lokalne oblasti pri zagotavljanju pitne vode, življenjsko potrebnih zdravstvenih storitev, izobraževanja v začasnih učnih prostorih in terapevtskega zdravljenja za podhranjene otroke.

UNICEF za zagotavljanje pomoči na tem območju nujno potrebuje dodatna sredstva, saj je bilo lani od potrebnih 154 milijonov dolarjev zagotovljenih le 40 odstotkov sredstev.


Fotografija: 17-letna Gogoji z leto dni staro hčerko Aisho v rehabilitacijskem centru za ženske v Bornu v Nigeriji. Ko je bila Gogoji stara 13 ali 14 let, jo je ugrabila skrajna islamistična skupina Boko Haram. Poročiti se je morala z enim od njenih pripadnikov in bila večkrat žrtev posilstva. Po porodu ji je uspelo pobegniti. Prvo zavetje je našla pri Nigerijskih vojakih, vendar so ti – ko so jo zagledali – sprva zbežali stran, saj so menili, da je samomorilska napadalka. Avtor: UNICEF/Gilbertson

Naslovna fotografija: "Sama sem pobegnila iz Nigerije. Ko so prišli v našo vas, sem lahko slišala zvoke streljanja. Tekla sem na vso moč. Skupaj z nekaterimi drugimi vaščani sem pobegnila v kanuju." 16-letna Hassan Yacoub je otrok brez spremstva. Biva v centru za begunce v Čadu. Njena družina biva v centru za razseljene osebe v Nigeriji. "Občasno se z očetom pogovarjava prek telefona. Klici so dragi, a se vsaj slišiva. Želim si, da bi lahko bila nekega dne znova skupaj."  Avtor: UNICEF/Tremeau