Leto dni po dogovoru EU in Turčije: begunci in migranti plačujejo vse višjo ceno sprejetih odločitev

Leto dni po zaprtju balkanske poti in sprejetju dogovora med EU in Turčijo za zajezitev migrantskega toka v Evropo, se otroci begunci in migranti soočajo s povečanimi tveganji deportacije, pridržanja, izkoriščanja in prikrajšanosti, opozarja UNICEF.

»Od lanskega marca je bilo zaznati večji upad števila otrok na poti v Evropo, hkrati pa so se povečala tveganja in stiske, s katerimi se soočajo otroci,« je povedala Afshan Khan, UNICEF-ova regionalna direktorica in posebna koordinatorka za področje beguncev in migrantov v Evropi. »Gre za začarani krog, v katerem otroci bežijo pred trpljenjem, nato pa so prisiljeni k ponovnemu begu ali soočenju s prisilnim pridržanjem ali zanemarjanjem.«

UNICEF-ovi delavci v Grčiji poročajo o hudem stresu in frustracijah med otroki in njihovimi družinami, med drugim navajajo primer 8-letnika, ki se je hotel samopoškodovati. Kljub nedavnemu izboljšanju  življenjskih pogojev se nekateri otroci brez spremstva v zavetiščih soočajo s psihosocialno stisko, tesnobo, agresijo in nasilnim vedenjem, nekateri se zatekajo k drogam in prostituciji. Vojna, uničenje, smrt bližnjih, nevarna pot v Evropo in slabi življenjski pogoji v centrih v Grčiji ter dolgotrajni postopki registracije in pridobivanja azila lahko sprožijo posttravmatske stresne motnje.

14-letni Hawar iz Iraka je povedal: »Včasih se počutim dobro, včasih slabo. Kak dan sem motiviran, kak dan čustveno izčrpan. Počutim se ujetega. Ne želim videti nikogar in ničesar iz centra. Ko grem za nekaj časa ven, se ponavadi počutim bolje.«

Maroof, oče štirih otrok iz Afganistana, je povedal, da je prečkanje vzhodnega Sredozemlja na njem, njegovi ženi in otrocih pustilo negativne psihološke posledice, vendar niso bili deležni pomoči za lajšanje stiske. »Odkar smo prispeli sem, se je vedenje mojih otrok spremenilo. Nočejo v šolo, pretepajo se. Danes npr. sem jih poslal v šolo v centru, in so kar odkorakali iz razreda. V zelo negotovem stanju smo. Ujeti smo na otoku in to močno vpliva na nas, psihološko. Osrečuje me le še to, da smo živi.«

UNICEF v sodelovanju z grško vlado in nevladnimi partnerskimi organizacijami zagotavlja programe pomoči za otroke begunce in migrante, pri čemer so prioriteta njihovo mentalno zdravje in psihosocialne potrebe. Vračanje v Grčijo, ki je v skladu z dublinsko uredbo, bi lahko še poslabšalo položaj otrok in pomenilo dodaten pritisk na obstoječe storitve.

Dogovor med EU in Turčijo ter zaprtje meja nista zajezila toka beguncev in migrantov, temveč sta prisilila otroke in družine, da stvari vzamejo v svoje roke in se podajo na še bolj nevarno pot s tihotapci, o čemer so UNICEF in partnerji svarili že pred letom dni.

V letošnjem letu je skoraj 3.000 beguncev in migrantov – tretjina je bila otrok – prispelo v Grčijo, kljub polnemu izvajanju dogovora med EU in Turčijo in poostrenim mejnim nadzorom. Mnogi med njimi se podajajo naprej v Bolgarijo, na zahodni Balkan in na Madžarsko.

Otroci, ki so obtičali v Grčiji in na zahodnem Balkanu, so izgubili skoraj tri leta izobraževanja, sedaj pa se soočajo še z ovirami kot so različni jeziki in izobraževalni sistemi, grozi pa jim še eno leto brez pouka.

UNICEF podpira grško ministrstvo za izobraževanje pri vključevanju otrok beguncev in migrantov v šole v Grčiji. Kljub temu je v nacionalno izobraževalno shemo, ki se izvaja v grškem jeziku, vključenih le 2.500 od 15.000 šoloobveznih otrok beguncev in migrantov.

Kljub velikim prizadevanjem s strani vlade in partnerjev približno polovica od 2.100 otrok brez spremstva še vedno živi v slabih pogojih, vključno s skoraj 200 otroki brez spremstva, ki živijo v enotah z omejenim gibanjem (178 jih je nameščenih v sprejemnih in identifikacijskih centrih in 16 v policijskih prostorih za pridržanje).