UNICEF Slovenija je v sodelovanju z ZPMS-jem na svetovni dan otroka in ob 18. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah, 20. novembra 2007, v Državnem svetu organiziral posvet Ali je Slovenija otrokom prijazna država.
Namen posveta je bil prispevati in vzpodbuditi pripravo ter uresničevanje akcijskih načrtov, ki jih terja sprejeti Program Republike Slovenije za otroke in mladino v letih 2006 –2016. Nismo se želeli omejiti le na oceno uresničevanja Konvencije o otrokovih pravicah, temveč predvsem podati predloge in priporočila za izboljšanje položaja otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je navzoče pozdravil s pismom, v katerem je med drugim zapisal: »Vsakemu otroku moramo omogočiti boljšo prihodnost, ob spoštovanju otrokovega dostojanstva in ob varovanju blaginje vseh otrok. Prizadevati si moramo za spodbujanje zdravega življenja otrok, zagotavljanje kakovostnega izobraževanja ter za zaščito otrok pred diskriminacijo, izkoriščanjem, nasiljem kot tudi nalezljivimi boleznimi. Zavedam se, da so na žalost tudi pri nas otroci, ki trpijo, ki so v težavnih položajih. Zato je zelo pomembno, da tudi v Sloveniji na vsakem koraku pomagamo otrokom v stiskah, opozarjamo na kršitve otrokovih pravic, osveščamo glede zagotavljanja in zaščite otrokovih pravic. Vsi lahko po svojih močeh v svojem okolju v vsakdanjem življenju s svojimi konkretnimi dejanji prispevamo k izboljšanju položaja otrok. Tako nekateri otroci ne bodo več žalostno gledali, v kakšnem zlobnem svetu krivic so se rodili. Če želimo prihodnjim rodovom predati bolj pravičen, vzdržen in human svet, moramo najprej začeti pri sebi, spremeniti svoje navade in prepričanja. Zavedati se moramo trpljenja velikega dela človeštva in povečati svojo občutljivost za stiske ljudi, ki skupaj z nami živijo v naši soseski, tej državi, na tem planetu.«

Priporočila posveta in predlogi

Posvet je bil usmerjen k temu, da bi sporočila, zapisana v mednarodnih dokumentih, uresničevali v Sloveniji vsi, vsak dan in na vseh področjih družbenega življenja. Okrepiti moramo družbeno odgovornost do vseh otrok, še posebno do tistih s posebnimi potrebami in v posebnih težavnih okoliščinah. Udeleženci so menili, da je nujno, da se redno sestajamo in opozarjamo na težave in nujnost njihovega reševanja.

Udeleženci so oblikovali naslednja splošna priporočila in priporočila, ki so povezana s posameznimi področji življenja otrok in mladostnikov:

• vsi si moramo prizadevati za izboljšanje kakovosti življenja vseh otrok;
• vlada Republike Slovenije naj oblikuje medresorni organ, ki bo spremljal in spodbujal uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah in drugih mednarodnih dokumentov in bo na podlagi vladnega Programa za otroke in mladino 2006–2016 pripravil celovit akcijski načrt za otroke, ki bo konkreten in obvezujoč in bo v njem prepoznana odgovornost vsakogar v družbi;
• v Državnem zboru naj se oblikuje zainteresirana skupina poslancev in poslank, ki bo spremljala uresničevanje konvencije in drugih mednarodnih dokumentov skozi zakonodajno aktivnost zbora in v okviru posameznih delovnih področij zbora;
• želimo namestnika varuha ali posebnega varuha, ki se bo ukvarjal izključno s pravicami otrok;
• predlagamo formalno povezavo nevladnih organizacij, ki uresničujejo in razvijajo programe za otroke ali z njimi;
• želimo, da se ne le ohrani, temveč tudi razvija in nadgrajuje sistem socialnih transferjev, ker to pomeni izenačevanje možnosti otrok;
• posebno pozornost je treba posvetiti dejavnostim proti fizičnemu kaznovanju in poniževanju otrok z jasnim sporočilom vsem, da je takšno ravnanje nesprejemljivo in da so takšne vzgojne metode neprimerne;
• začeti se moramo ukvarjati z varovanjem mladih porabnikov kot potrošnikov;
• razvijati moramo različne vrste mobilne pomoči za tiste otroke, ki ne morejo priti v svetovalne in druge centre;
• pomembno pozornost moramo posvetiti vlogi medijev, ko poročajo o otrocih, da bodo pri poročanju spoštovane otrokove pravice;
• treba je slišati glas pobud, ki prihajajo od ljudi, državljanov, otrok, saj je vloga civilne družbe pri zaščiti otrokovih pravic nepogrešljiva in nujna.

Zdravje

• Ukrepi za zagotavljanje zdravja otrok in mladostnikov zahtevajo celostni, interdisciplinarni ter medresorski pristop, ki vključuje vse odgovorne in zainteresirane;
• ustanovi naj se državni inštitut za zdravje otrok, ki bi bil zadolžen za sistematično in kontinuirano spremljanje kazalnikov zdravja otrok ter mladostnikov, ki bodo podlaga za ustrezne spremembe zdravstvenega sistema.

Družina

• Vsebina delitev vlog v družini mora postati del šolskega programa;
• omogočiti moramo usklajevanje družinske in profesionalne obveznosti staršev in podpreti certifikat – družini prijazno podjetje;
• pomoč države se mora bolj usmeriti k enostarševskim družinam;
• razmisliti moramo o nevladnih družinskih centrih na lokalni ravni, ki bi družinam dajali informacije in pomoč pri reševanju vsakdanjih družinskih vprašanj.

Ranljive skupine

• Vlada mora prepoznati potrebo po vzpostavitvi protokolov za obravnavo ogroženih otrok, ki so podani v strokovnih smernicah za obravnavo ogroženih otrok;
• otroke s posebnimi potrebami je treba že zgodaj obravnavati, vključiti moramo tudi njihovo socialno okolje, za kar pa je potreben poseben zakon, ki bo to omogočil.

Šola

• Preučiti je treba, kaj se je zgodilo v šolah, da je upadla komponenta skrbi za otroka v šoli;
• začeti moramo izvajati analize in statistike spremljanja osipa, saj je osip v srednjih in predvsem v poklicnih šolah dokaj spregledan problem.

Prosti čas

• Podpreti moramo ustanavljanje centrov mladih, kjer se mladi lahko zbirajo in aktivno delujejo;
• za prosti čas so pomembni starši in šola in tudi v šolah bi morali mladi dobiti informacije o tem, kako bi lahko kakovostno preživljali prosti čas.

Sodelovanje

• Omogočiti moramo mladim, da sodelujejo na vseh področjih, tudi v šolstvu, tako v osnovnih šolah kot na višjih ravneh šolanja;
• vladni akcijski načrt mora pri vsakem cilju in njegovem uresničevanju vključi sodelovanje mladih;
• omogočiti je treba redna srečanja mladih z lokalnimi, regionalnimi in državnimi oblastmi. Okrepiti je treba že postavljene strukture, kot je recimo otroški parlament, da bodo delovale bolj učinkovito. Zavzemati se je treba za to, da glas mladih ni le poslušan, temveč tudi slišan;
• zavzeti se moramo, da so v mehanizme sodelovanja enakovredno vključeni deprivilegirani otroci in mladostniki. Posebno skrb je treba posvetiti tudi enakosti med spoloma.