Pogosta vprašanja

Kaj je UNICEF?

UNICEF (United Nations Children's Fund) je Sklad Združenih narodov za otroke. Je edino telo Združenih narodov, ki je posvečeno izključno otrokom. Ustanovljen je bil leta 1946 z namenom zagotavljanja pomoči otrokom v porušeni Evropi po drugi svetovni vojni.

Kmalu je UNICEF spremenil svoje poslanstvo in se začel posvečati izvajanju dolgoročnih razvojnih programov v državah v razvoju. Danes UNICEF skrbi za preživetje, zaščito in kakovosten razvoj otrok v 156 državah sveta. V sodelovanju z vladami, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi spreminja svet v korist otrok na vseh področjih njihovega življenja. Otrokom v državah v razvoju zagotavlja pitno vodo, ustrezno prehrano, zdravstveno oskrbo, osnovno izobraževanje ter zaščito pred izkoriščanjem in nasiljem.

UNICEF ima zaradi svoje organiziranosti in hitre odzivnosti pomembno vlogo tudi v kriznih razmerah, ob naravnih nesrečah in oboroženih spopadih.

Kako deluje UNICEF?

UNICEF je prisoten v večini držav sveta. Preko svojih uradov na terenu izvaja programe pomoči otrokom v 156 državah v razvoju. V 36 razvitih državah, med katere sodi tudi Slovenija, deluje preko nacionalnih odborov. Osem regionalnih uradov usklajuje delo uradov in odborov na posameznih celinah oziroma v večjih regijah.

Prednost UNICEF-ovega delovanja je v stalni prisotnosti na terenu, politični nevtralnosti in usmerjenosti k dolgoročnim razvojnim programom pomoči otrokom, katerim namenja večino svojih sredstev. V sodelovanju s partnerskimi organizacijami, vladami in lokalnimi skupnostmi izvaja lokalno prilagojene programe, ki izboljšujejo življenja otrok in njihovih družin. Odziva se tudi na krizne razmere, ki nastanejo kot posledica naravnih nesreč ali oboroženih spopadov. V tovrstnih razmerah je zaradi učinkovite logistike sposoben v 24 urah kjerkoli na svetu zagotoviti nujno pomoč.

UNICEF uspešno izboljšuje življenja otrok ob izjemni podpori milijonov darovalcev, kupcev voščilnic ter drugih izdelkov, ambasadorjev in nepogrešljivih prostovoljcev. Pri svojem delu je v celoti odvisen od prostovoljnih prispevkov vlad, posameznikov in podjetij, ki podpirajo njegovo delovanje.

Kako pomaga UNICEF v državah v razvoju? Kateri so UNICEF-ovi programi pomoči v državah v razvoju?

UNICEF v 156 državah v razvoju izvaja programe pomoči otrokom.

  • Skrbi za preživetje ter celovit in kakovosten razvoj otrok v zgodnjem otroštvu.
  • Otrokom zagotavlja možnosti, da se vključujejo v osnovno izobraževanje in da je pri tem zagotovljena enakost med spoloma.
  • Bori se proti epidemiji virusa HIV in aidsa ter zagotavlja pomoč okuženim in drugače prizadetim otrokom.
  • Otroke ščiti pred zapostavljanjem, diskriminacijo, nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami.
  • Otrokom in njihovim družinam zagotavlja nujno pomoč v kriznih razmerah.

Kakšna je vloga UNICEF-a Slovenija in katere programe izvaja za otroke v Sloveniji?

UNICEF Slovenija je eden od 34 nacionalnih odborov UNICEF-a, ki delujejo v gospodarsko razvitih državah. Zastopa UNICEF-ovo poslanstvo ter podpira delo in cilje UNICEF-a v Sloveniji. V ta namen:

Kakšna je razlika med razvojnimi in humanitarnimi programi pomoči?

UNICEF večino sredstev namenja dolgoročnim razvojnim programom pomoči v državah v razvoju. Gre za pomoč, ki izboljšuje življenjske pogoje lokalnih prebivalcev in jim omogoča, da se postavijo na lastne noge ter oblikujejo temelje nadaljnega razvoja. Dolgoročni razvojni programi so prilagojeni lokalnim razmeram, izoblikovani po meri prebivalcev, temeljijo na analizi potreb in partnerskem sodelovanju.

UNICEF-ovi dolgoročni programi pomoči so usmerjeni v :

Razvojne programe pomoči razlikujemo od humanitarne ali nujne pomoči.
Nujna pomoč rešuje življenja, zmanjšuje trpljenje ljudi in ščiti njihovo dostojanstvo v izrednih razmerah.

UNICEF izvaja oboje.

Komu pomaga UNICEF in kako določa, komu bo namenil največ pomoči?

UNICEF je organizacija, ki deluje v korist vseh otrok, največ pomoči pa nameni najbolj ogroženim. Njegovo delovanje temelji na uresničevanju otrokovih pravic, ki so jih s Konvencijo o otrokovih pravicah sprejele skoraj vse države sveta (KOP je mednarodnopravni dokument, ki ga je ratificiralo največ držav).

Princip največ najbolj ogroženim se uresničuje na podlagi kriterijev, po katerih se odmerjajo sredstva za programe v posameznih državah. Največ sredstev na posameznega otroka se odobri UNICEF-ovim uradom v tistih državah v razvoju, kjer dosegajo najnižji BDP na prebivalca in kjer so kazalci o položaju otrok najslabši.

Kako se financira UNICEF?

UNICEF se financira izključno iz prostovoljnih prispevkov vlad, posameznikov, podjetij in nevladnih organizacij.

Kam gre moj denar?

UNICEF Slovenija je 65 odstotkov od vseh zbranih sredstev v letu 2014 namenil za programe za otroke:
• preživetju in razvoju v zgodnjem otroštvu,
• izobraževanju in enakosti med spoloma,
• zaščiti otrok,
• boju proti virusu HIV/aidsu,
• nujni pomoči v kriznih razmerah ter
• zagovorništvu in izobraževanju za razvoj (v Sloveniji).

Preostali delež omogoča UNICEF-u Slovenija uresničevanje poslanstva za otroke z izvajanjem akcij zbiranja sredstev, prodajo voščilnic in izdelkov ter delovanjem. Od vseh zbranih sredstev je UNICEF Slovenija tako namenil 16 % za akcije zbiranja sredstev, 6 % UNICEF-a Ženeva za razvoj inovativnih projektov, 5 % za organizacijo prodaje voščilnic in izdelkov ter 8 % za vodenje in administracijo.

Zbiranje sredstev za nujno pomoč
Pri zbiranju sredstev za nujno pomoč v kriznih razmerah (kot npr. v poplavah na Balkanu) se od zbranih sredstev odšteje zgolj neposredne stroške, povezane z akcijo. Delež stroškov je odvisen od uspešnosti akcije, zato ga lahko natančno podamo šele ob zaključku akcije.
Primer: V akciji zbiranja sredstev za nujno pomoč prizadetim v tajfunu na Filipinih smo s pomočjo naših darovalcev UNICEF-u nakazali 89 odstotkov zbranih sredstev. Delež stroškov, neposredno povezanih z akcijo, je znašal 11 odstotkov. 

Ali lahko dobim povratno informacijo, kam je šel denar in za kaj je bil porabljen?

UNICEF in njegovi uradi na terenu redno poročajo o svojem delu na terenu in porabi sredstev tako za svoje dolgoročne razvoje programe kot tudi za akcije nujne pomoči. Osrednja publikacija, ki razmeroma natančno poroča o tem, je Letno poročilo UNICEF-a, ki izide vsako leto julija za prejšnje leto.

Če gre za poseben program pomoči, ki je usmerjen v eno državo ali regijo, vsak nacionalni odbor UNICEF-a ali pa večji posamični darovalec, prejme poročilo donatorjem. V njem so natančno ovrednoteni vsi programi oz. oblike pomoči, za katere je UNICEF tam porabil sredstva, in dosežki za otroke. Prav tako so zabeleženi vsi prispevki nacionalnih odborov ali drugih večjih donatorjev (vlade, fundacije) z višino donacije.

Sicer pa UNICEF že pred pričetkom akcije zbiranja sredstev za konkreten program pomoči v posamezni državi pripravi natančen program z ovrednotenimi oblikami pomoči. Tako je že vnaprej znano, čemu bodo namenjena sredstva.

Kako smo lahko prepričani, da gre denar dejansko za to, za kar se zbira?

V UNICEF-u želimo biti pri tem načelni in dosledni, saj se zavedamo odgovornosti do darovalcev in pomoči potrebnih otrok. Pri svojem delovanju stremimo k čim večji transparentnosti in stroškovni učinkovitosti.

UNICEF ima kot del Organizacije Združenih narodov vzpostavljene številne notranje in zunanje nadzorne mehanizme, ki zagotavljajo, da pomoč doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Tako preprečuje potencialne zlorabe sredstev.

UNICEF pri svojem delovanju sledi strogo določenim pravilom nakazovanja in nadzora nad finančnimi sredstvi ter doseženimi rezultati, vključno s Pravilnikom Združenih narodov za preprečevanje porabe zbranih sredstev za namene, ki so v nasprotju s poslanstvom organizacije ali bi lahko bila vezana na koruptivna dejanja.

Za nakazila zbranih sredstev se vedno zahtevajo finančna potrdila in natančna poročila o uresničevanju dogovorjenih programov, vrši pa se tudi stalni nadzor nad izvajanjem programov na terenu.

Praviloma so direktorji UNICEF-ovih uradov tujci, kar dodatno pripomore k preprečevanju korupcije oziroma napačne porabe sredstev, osebje v uradih pa nosi osebno in finančno odgovornost za dejanja, ki so v nasprotju s pravili organizacije.

Poslovni poročili UNICEF-a in UNICEF-a Slovenija sta enkrat letno revidirani s strani zunanjih revizorskih hiš, s čimer so dodatno preverjena vsa nakazila.

Zlasti v medijsko odmevnih akcijah nujne pomoči določen nadzor predstavljajo tudi novinarji in javnost.

Obstajajo podatki o tem, koliko pomoči, poslane na krizna žarišča, se izgubi v nepravih rokah?

UNICEF skupnega pregleda in podatkov o tem nima, saj so primeri in dogodki posamični in zelo redki, ocenjuje pa, da je ta delež minimalen, saj paketi pomoči otrokom vsebujejo osnovne življenjske potrebščine, ki za črni trg praviloma niso zanimive. Ker se UNICEF zaveda, da lahko zloraba sredstev resno prizadene njegovo delo in tudi ogrozi prispevke, ima zagotovljen strog notranji in zunanji nadzor nad porabo sredstev. V primeru, da se ugotovi poraba sredstev, ki ni skladna z izredno natančnimi delovnimi in finančnimi načrti za izvedbo posameznih programov, se takoj ustavi financiranje preko vladnega ali nevladnega partnerja in se sredstva preusmerijo zanesljivejšemu partnerju. Partnerji UNICEF-u poročajo skladno z zelo zavezujočimi sporazumi o sodelovanju.

Ali je možno darovati tudi v blagu ali le denar?

UNICEF Slovenija je neprofitna organizacija, ki si na področju zbiranja sredstev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom prizadeva vsako leto zbrati čim več sredstev s čim nižjimi stroški. Tako racionalno mora ravnati tudi UNICEF kot matična organizacija, ki programe izvaja. Pomoč mora pridobivati, dostavljati in izvajati čim bolj ekonomično in učinkovito.

Za uresničevanje svojih programov UNICEF običajno potrebuje točno določene dobrine. Do njih pride preko svoje centralne nabavne službe v Kopenhagnu, kjer je tudi UNICEF-ovo osrednje skladišče. Centralni način nabave UNICEF-u omogoča nabavo standardiziranih preverjenih artiklov, ki so hkrati tudi cenovno najugodnejši. Dobrine za pomoč shranjene v centralnem skladišču in pripravljene za takojšnjo dostavo na območje, kjer ljudje pomoč nujno potrebujejo (naravne nesreče, vojne).

Nacionalni odbori zbiramo le denar in ne materialne pomoči, saj je razpršena dostava le-te na ogrožena področja stroškovno in časovno neučinkovita, morali bi zaposliti dodatne ljudi, uvesti sredstva za transport ter se posebej ukvarjati z izvozno/uvozno birokracijo in standardi. Tako pa v UNICEF-u za vse to skrbi ena služba, kar je bistveno učinkovitejše in cenejše.

Ali lahko preko UNICEF-a posvojim otroka na daljavo (botrstvo)?

V okviru UNICEF-a ne morete posvojiti otroka na daljavo, lahko pa se pridružite programu Starši otrok sveta. UNICEF-ovi Starši otrok sveta so mesečni darovalci, ki redno, vsak mesec, prispevajo poljubno izbran znesek svojih sredstev za pomoč otrokom v državah v razvoju. Z zbranimi sredstvi UNICEF izvaja dolgoročne razvojne programe pomoči otrokom v manj razvitem svetu – zagotavlja jim osnovno zdravstveno varstvo, čisto pitno vodo in sanitarne naprave, prehranske dodatke, osnovno izobraževanje ter zaščito v izjemno hudih okoliščinah.

Program Starši otrok sveta se od posvojitev na daljavo oziroma botrstev razlikuje v tem, da posamezniki s svojimi sredstvi ne pomagajo zgolj enemu otroku, temveč vsem otrokom, ki potrebujejo pomoč v lokalnem okolju (npr. izgradnja šole, usposabljanje učiteljev, izgradnja vodnjaka …). Če se pridružite Staršem otrok sveta, ne boste pomagali zgolj enemu otroku, temveč vsem otrokom, ki potrebujejo pomoč.

Zakaj pri UNICEF-u ne delajo samo prostovoljci?

Učinkovito humanitarno pomoč v več kot 150 državah sveta lahko zagotavlja le profesionalna organizacija. Taka organizacija potrebuje ustrezne strokovnjake na različnih področjih, katerih razpoložljivost ni odvisna zgolj od prostega časa, sistematičen trajnostni pristop in izvršilno odgovornost vseh, ki delujejo v njej. Prostovoljcem takšne odgovornosti ni mogoče naložiti.

Kljub temu so prostovoljci izjemno pomembni za UNICEF-ovo delovanje. V Sloveniji jih z nami sodeluje 2000, predvsem na področjih izobraževanja, izdelovanja punčk iz cunj, varnih točk ter izvedbe raznih projektov.