Pogosta vprašanja

Kaj je UNICEF?

UNICEF "Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom" je edina organizacija Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom. Ustanovljen je bil leta 1946, da bi po drugi svetovni vojni nudil pomoč otrokom v porušeni Evropi.

Danes UNICEF skrbi za preživetje, zaščito in kakovosten razvoj otrok v več kot 150 državah po svetu. V sodelovanju z vladami, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi spreminja svet v korist otrok na vseh področjih njihovega življenja. Otrokom v manj razvitem svetu zagotavlja pitno vodo, ustrezno prehrano, zdravstveno oskrbo, osnovno izobraževanje, zaščito pred izkoriščanjem in nasiljem ter nujno pomoč v kriznih razmerah.

Kako deluje UNICEF?

Danes je UNICEF prisoten v večini držav sveta. Preko svojih uradov na terenu UNICEF izvaja programe pomoči otrokom v 156 manj razvitih državah sveta. V 36 razvitih državah, med katere sodi tudi Slovenija, pa deluje preko nacionalnih odborov. Poleg tega ima osem regionalnih uradov, ki usklajujejo delo na posameznih celinah ali v večjih regijah.

Prednost UNICEF-ovega delovanja je v stalni prisotnosti na terenu, politični nevtralnosti in usmerjenosti k dolgoročnim razvojnim programom pomoči otrokom, ki jim namenja večino svojih sredstev. V sodelovanju s partnerskimi organizacijami, vladami in lokalnimi skupnostmi izvaja lokalno prilagojene programe, ki izboljšujejo življenja otrok in njihovih družin. Odziva pa se tudi na krizne razmere, ki nastanejo kot posledica naravnih nesreč ali oboroženih spopadov. V tovrstnih razmerah je zaradi učinkovite logistike sposoben v 24-ih urah zagotoviti nujno pomoč na katerem koli koncu sveta.

UNICEF uspešno izboljšuje živjenja otrok po svetu ob izjemni podpori milijonov darovalcev, kupcev voščilnic ter drugih izdelkov , ambasadorjev in nepogrešljivih prostovoljcev. UNICEF je v celoti odvisen od prostovoljnih prispevkov vlad, posameznikov in podjetij, ki podpirajo njegovo delovanje.

Kako pomaga UNICEF v državah v razvoju?/kateri so UNICEF-ovi programi pomoči na terenu/v državah v razvoju?

UNICEF v več kot 150 manj razvitih državah sveta izvaja naslednje programe pomoči otrokom:

  • Skrbi za preživetje ter celovit in kakovosten razvoj otrok v zgodnjem otroštvu.
  • Otrokom zagotavlja možnosti, da se vključujejo v osnovno izobraževanje in da jim je pri   tem zagotovljena enakost med spoloma.
  • Bori se proti epidemiji HIV/aids in zagotavlja pomoč okuženim in prizadetim otrokom.
  • Otroke ščiti pred zapostavljanjem, diskriminacijo, nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami.
  • Otrokom in njihovim družinam zagotavlja nujno pomoč v kriznih razmerah.

    Kakšna je vloga UNICEF-a Slovenija in katere programe izvaja za otroke v Sloveniji?

    UNICEF Slovenija je eden od 36 nacionalnih odborov UNICEF-a, ki delujejo v industrijsko razvitem svetu. Zastopa UNICEF-ovo poslanstvo ter podpira delo in cilje UNICEF-a v Sloveniji.

    V ta namen UNICEF Slovenija:

    • Zbira sredstva za UNICEF-ove programe pomoči otrokom v manj razvitem.
    • Razvija programe »Izobraževanja za razvoj« v slovenskih vrtcih, šolah, mladinskih, študentskih in drugih organizacijah.
    • Spremlja položaj otrok ter spodbuja in zagovarja uresničevanje otrokovih pravic.

    Kakšna je razlika med razvojnimi in humanitarnimi programi pomoči?

    UNICEF večino sredstev namenja dolgoročnim razvojnim programom pomoči v državah v razvoju. Gre za pomoč, ki izboljšuje življenjske pogoje lokalnih prebivalcev in jim omogoča, da se postavijo na lastne noge ter oblikujejo temelje nadaljnega razvoja. Dolgoročni razvojni programi so prilagojeni lokalnim razmeram, izoblikovani po meri prebivalcev, temeljijo na analizi potreb in partnerskem sodelovanju.

    UNICEF-ovi dolgoročni programi pomoči so usmerjeni v :

    • preživetje ter celovit in kakovosten razvoj otrok v zgodnjem otroštvu;
    • zagotavljanje osnovnega izobraževanja otrok s poudarkom na enakosti med spoloma;
    • boj proti epidemiji HIV/aids in pomoč okuženim ter prizadetim otrokom.
    • zaščito pred zapostavljanjem, diskriminacijo, nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami.

    Razvojne programe pomoči razlikujemo od humanitarne ali nujne pomoči. Ta rešuje življenja, zmanjšuje trpljenje ljudi in ščiti njihovo dostojanstvo ob izrednih razmerah. UNICEF izvaja oboje.

    Komu pomaga UNICEF in kako se določa komu bo razporedil največ pomoči?

    UNICEF je organizacija, ki deluje v korist vseh otrok, največ pomoči pa nameni najbolj ogroženim.

    Njegovo delovanje temelji na uveljavljanju otrokovih pravic, ki so jih s Konvencijo o otrokovih pravicah sprejele skoraj vse države. Princip največ najbolj ogroženim otrokom se ohranja s kriteriji, po katerih se odobrijo sredstva in programi, ki  jih bodo izvajali posamezni uradi. Največ sredstev na posameznega otroka se odobri UNICEF-ovim uradom v tistih državah v razvoju, kjer dosegajo najnižji BDP na prebivalca in kjer so kazalci o položaju otrok najslabši.

    Kako se financira UNICEF?

    UNICEF se financira izključno iz prostovoljnih prispevkov vlad, posameznikov, podjetij in nevladnih organizacij.

    Kam gre moj denar?

    77 odstotkov od vseh zbranih sredstev UNICEF Slovenija nameni za programe za otroke:

    • preživetju in razvoju v zgodnjem otroštvu,
    • izobraževanju in enakosti med spoloma,
    • zaščiti otrok,
    • boju proti virusu HIV/aidsu,
    • nujni pomoči v kriznih razmerah ter
    • zagovorništvu in izobraževanju za razvoj(v Sloveniji).

    Ali lahko dobim povratno informacijo, kam je šel denar in zakaj je bil porabljen?

    UNICEF in njegovi posamezni uradi na terenu redno poročajo o svojem delu na terenu in porabi sredstev tako za svoje dolgoročne razvoje programe kot tudi za akcije nujne pomoči. Osrednja publikacija, ki precej natančno poroča o tem, je Letno poročilo UNICEF-a, ki izide vsako leto julija.

    Če gre za poseben program pomoči, ki je usmerjen v eno državo ali regijo vsak  nacionalni odbor UNICEF-a ali pa večji posamični darovalec, prejeme poročilo donatorjem. V njem so natančno ovrednoteni vsi programi oz. oblike pomoči, za katere je UNICEF tam porabil sredstva in dosežki za otroke. Prav tako so zabeleženi vsi prispevki nacionalnih odborov ali drugih večjih donatorjev (vlade, fundacije …) z višino donacije.

    Sicer pa UNICEF že pred pričetkom akcije zbiranja sredstev za konkreten program pomoči v posamezni državi pripravi natančen program z ovrednotenimi oblikami pomoči, tako da je dejansko že vnaprej znano, čemu so namenjena sredstva.

    Kako smo lahko prepričani, da gre denar dejansko za to, za kar se zbira?

    V UNICEF-u želimo biti pri tem načelni in dosledni saj se zavedamo odgovornosti do darovalcev ter pomoči potrebnih otrok. Pri svojem delovanju stremimo k čim večji transparentnosti in stroškovni učinkovitosti.

    UNICEF ima (kot del Organizacije Združenih narodov) vzpostavljene številne notranje kot tudi zunanje nadzorne mehanizme, ki zagotavljajo, da pomoč doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo, in preprečujejo potencialne zlorabe pomoči:

    • UNICEF pri svojem delovanju sledi  strogo določenim pravilom nakazovanja in nadzora nad finančnimi sredstvi ter doseženimi rezultati (vključno s Pravilnikom Združenih narodov za preprečevanje porabe zbranih sredstev za namene, ki so v nasprotju s poslanstvom organizacije ali bi lahko bila vezana na koruptivna dejanja);. 
    • Za nakazila zbranih sredstev se vedno zahtevajo finančna potrdila kot tudi natančna poročila o uresničevanju dogovorjenih programov, vrši pa se tudi stalni nadzor nad izvajanjem programov na terenu;
    • praviloma so direktorji UNICEF-ovih uradov tujci (kar dodatno pripomore pri preprečevanju korupcije oziroma napačne porabe sredstev);
    • osebje v uradih nosi osebno in finančno odgovornost za dejanja, ki so v nasprotju s pravili organizacije;
    • Poslovni poročili UNICEF-a in UNICEF-a Slovenija sta enkrat letno revidirani s strani zunanjih revizorskih hiš, s čimer so dodatno preverjena vsa nakazila;
    • še posebej v medijsko odmevnih akcijah nujne pomoči določen nadzor predstavljajo tudi novinarji in javnost.

    Obstajajo kakšni podatki o tem, koliko pomoči poslane na krizna žarišča ponikne in se izgubi v nepravih rokah?

    UNICEF skupnega pregleda in podatkov o tem nima, saj so primeri in dogodki posamični in zelo redki, ocenjuje pa, da je ta delež minimalen, saj paketi pomoči otrokom vsebujejo osnovne življenjske potrebščine, ki za črni trg pravilo niso zanimive. Ker se UNICEF zaveda, da lahko zloraba sredstev resno prizadene njegovo delo in tudi ogrozi prispevke, ima zagotovljen strogi notranji in zunanji nadzor nad porabo sredstev. V primeru, da se ugotovi poraba sredstev, ki ni skladna z izredno natančnimi delovnimi in finančnimi načrti za izvedbo posameznih programov, se takoj ustavi financiranje preko vladnega ali nevladnega partnerja in se sredstva preusmerijo zanesljivejšemu partnerju. Partnerji UNICEF-u poročajo skladno z zelo zavezujočiimi sporazumi o sodelovanju.

    Ali je možno darovati v blagu ali le denar?

    UNICEF Slovenija je neprofitna organizacija, ki mu je na področju zbiranja sredstev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom primarni cilj vsako leto zbrati čim več sredstev ob čim nižjih stroških. Tako racionalno mora ravnati tudi UNICEF kot matična organizacija, ki programe za otroke izvaja. Pomoč mora pridobivati, dostavljati in izvajati čim bolj ekonomično in učinkovito.

    Za uresničevanje svojih programov UNICEF običajno potrebuje točno določene dobrine. Do njih pride preko svoje centralne nabavne službe, ki se nahaja v Kopenhagnu, kjer je tudi UNICEF-ovo osrednje skladišče. Centralni način nabave UNICEF-u omogoča nabavo standardiziranih in preverjenih artiklov in je hkrati tudi cenovno najugodnejši. Dobrine za pomoč so urejeno shranjene v centralnem skladišču in tako pripravljene za takojšnjo dostavo na območje, kjer ljudje pomoč nujno potrebujejo (naravne nesreče, vojne …).

    Nacionalni odbori torej zbiramo le denar in ne materialne pomoči, saj je razpršena dostava le-te na ogrožena področja stroškovno in časovno neučinkovita, morali bi zaposliti dodatne usposobljene ljudi, uvesti sredstva za transport, se posebej ukvarjati z izvozno/uvozno birokracijo, standardi. Tako pa v UNICEF-u za vse to skrbi ena služba, kar je bistveno učinkoviteje in ceneje.

    UNICEF ima izdelan učinkovit sistem nadzora porabe sredstev.

    Ali lahko preko UNICEF-a posvojim otroka na daljavo (botrstvo)?

    V okviru UNICEF-a ne morete posvojiti otroka na daljavo, lahko pa se pridružite Staršem otrok sveta. UNICEF-ovi Starši otrok sveta so mesečni darovalci, ki redno, vsak mesec prispevajo poljubno izbran znesek svojih sredstev za pomoč otrokom v državah v razvoju. Z zbranimi sredstvi UNICEF izvaja dolgoročne razvojne programe pomoči otrokom v manj razvitem svetu –zagotavlja jim osnovno zdravstveno varstvo, čisto pitno vodo in sanitarne naprave, prehranske dodatke, osnovno izobraževanje ter zaščito v izjemno hudih okoliščinah.

    Program Starši otrok sveta se od posvojitev na daljavo oziroma botrstev razlikuje v tem, da posamezniki s svojimi sredstvi ne pomagajo zgolj enemu otroku, temveč vsem otrokom, ki potrebujejo pomoč v lokalnem okolju (npr. izgradnja šole, usposabljanje učiteljev, izgradnja vodnjaka, …). Če se torej pridružite Staršem otrok sveta, ne boste pomagali zgolj enemu otroku, temveč vsem otrokom, ki potrebujejo pomoč.

    Kako lahko pomagam otrokom preko UNICEF-a?

    Vaša prizadevanja za pomoč otrokom lahko uresničite na več načinov:

    • prispevate za UNICEF-ove programe pomoči v državah v razvoju;
    • postanete Starš otrok sveta;
    • z nakupom UNICEF-ovih voščilnic, igrač in drugih izdelkov;
    • z nakupom Daril z navdihom, s čimer obdarite svoje najdražje ter obenem pomagate otrokom v manj razvitem svetu;
    • se pridružite prostovoljcem UNICEF-a Slovenija.